Kazen prihaja: Bruselj zaradi vdora NPU-ja v Banko Slovenije poslal prvi opomin pred tožbo

Foto: Nova24TV.

Evropska komisija je danes Sloveniji poslala prvi opomin zaradi ugotovljenih kršitev evropske zakonodaje zaradi lanskih kriminalističnih preiskav v Banki Slovenije, v okviru katerih so zaplenili tudi dokumente Evropske centralne banke (ECB), poroča STA. Odločitev je že objavljena v registru o postopkih zaradi kršenja evropske zakonodaje. Evropska komisija Sloveniji očita, da je kršila pravila o privilegijih in imuniteti v EU ter statutu Evropskega sistema centralnih bank ECB. Neuradne navedbe, da naj bi Evropska komisija začela pravne postopke proti Sloveniji zaradi kriminalističnih preiskav v Branki Slovenija, so se sicer prvič pojavile že v začetku februarja.

Naj spomnimo. V Evropski komisiji so omenjene navedbe sprva sicer zanikali in pojasnjevali, da so v stiku s slovenskimi oblastmi in ECB, neuradno pa se je ves čas šušljalo, da je komisija že konec lanskega leta Sloveniji poslala t. i. “pilotno pismo”, v katerem je prosila za številna pojasnila o dogajanju v Banki Slovenije. Takšno pismo pa nima pravnega značaja. Slovenska stran naj bi na pismo sicer odgovorila že konec januarja, komisija pa se takrat še ni poenotila, kako se bo odzvala.

Po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija lani je predsednik ECB Mario Draghi tedaj pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je takrat poziv zavrnil, saj naj bi bila hišna preiskava v Banki Slovenija opravljena v skladu z odredbo.

ECB in Banka Slovenije s pritožbo na ustavno sodišče
Evropska centralna banka se je zaradi zaplembe njene dokumentacije pozneje obrnila tudi na ustavno sodišče. Pritožba se je nanašala na dokumentacijo, pridobljeno na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja, vseh zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji NLB. Ustavno pritožbo je sicer vložila tudi Banka Slovenije.

Že februarja smo poročali, da so bili med zaseženimi listinami v Banki Slovenije tudi zapisniki sej Sveta guvernerjev Evropske centralne banke. Glede na to, da so preiskavo sprožili z namenom ugotavljanja zlorabe uradnega položaja v povezavi s preiskavo sanacije bank, ni utemeljeno in logično, zakaj so se polastili tudi teh listin. Zaenkrat NPU in tožilstvo nimata pristojnosti za vodenje monetarne politike evroobmočja, zato ni nikakršnega opravičila za pregledovanje listin, katerih narava je zaupna, saj lahko nenačrtovano razkritje zaupnih podatkov povzroči nepričakovane pretrese na evropskih finančnih trgih.

Preiskava v nasprotju s pravnim redom v demokratičnih državah
Opomin sicer ni presenečenje, saj v demokratičnih državah ni običajna praksa, da tožilstvo skupaj s policijo vkoraka v osrednjo banko brez kakršnihkoli trdnih dokazov. Okrožno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da naj bi bila preiskava zakonita, kar je kriminalistom omogočilo nadaljnjo preiskavo zaseženih listin. S tem je bila zavrnjena zahteva Evropske centralne banke (ECB), naj se v okviru preiskave izločijo listine, ki se nanašajo na delovanje te ustanove. Toda nobenemu izmed osumljenih nikoli ni bila dokazana krivda, saj naj za to ne bi bilo zadostnih dokazov.

Sprožitvi pravnega postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda, ki se začne s prvim uradnim opominom, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje, nato pa tožba na Sodišču EU.

T. F.