Kdo iz policije nosi občutljive podatke v medije z namenom diskreditacije nekdanjega vodstva DUTB?

Drago Kos (foto: STA)

V javnosti se poraja vse več očitkov, da je ponedeljkova medijska akcija glede ovadbe poslanca Andreja Širclja in nekdanjega izvršnega direktorja DUTB iz Švedske Tjorbjörna Manssona skupen projekt Nacionalnega preiskovalnega urada in POP TV, da bi ju kar se da očrnili. Razlog očitno tiči v bližajoči se odločitvi Ustavnega sodišča v pritožbi stranke SDS zaradi posega policije v Šircljevo elektronsko pošto. 

Komercialna televizija POP TV je v ponedeljek zvečer ekskluzivno objavila neuradno novico, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) po neuradnih podatkih zaradi suma zlorabe položaja kazensko ovadil nekdanje vodilne v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ker naj bi ti plačevali drage fiktivne svetovalne pogodbe tujim družbam. Med ovadenimi naj bi bila tudi nekdanji izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson in nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB in sedanji poslanec Državnega zbora Andrej Šircelj.

Ker smo zadevo preverili pri vpletenih, lahko utemeljeno sumimo, da gre za skrbno pripravljeno akcijo v tradicionalni navezi te medijske hiše in policije, med katerimi se največkrat omenja nekdanjega obveščevalca z odličnimi zvezami v policiji Draga Kosa in njegovo ženo Tjašo Slokar, urednico POP TV. Vsi vpleteni, od domnevno obtoženega Širclja, do njegovega zagovornika Francija Matoza, z zadevno ovadbo niso bili seznanjeni in jo poznajo le iz medijev. Prav tako nam ovadbe niso potrdili na NPU.

Česa se boji policija?
Če se bo izkazalo, da gre za dogovorno medijsko akcijo policije in medijske hiše POP TV, bo to nedvomno velik škandal, ki bo vrgel slabo luč na že tako spolitizirano slovensko policijo. Tovrstno sodelovanje med policijo ter odtekanje občutljivih in pomembnih informacij v servilne medije zagotovo ni znotraj  njenega neodvisnega preiskovanja in delovanja, saj kaže, da se jih poslužujejo izključno zaradi dodatne diskreditacije preiskovancev. V preteklosti je bilo namreč znanih že več tovrstnih podlih primerov sodelovanja in medijskega usmerjanja akcij s strani policije.

Ena od možnih razlag za tovrstno incestno razmerje z željo po medijski gonji, po vsej verjetnosti tiči v bližajoči se odločitvi Ustavnega sodišča, na katerega so se pritožniki v Državnem zboru pritožili v zadevi preiskave pisarne in elektronskih naprav poslanca Širclja. Glede na to, da je Ustavno sodišče konkretno zadevo obravnavalo na 33. seji, dne 14. decembra 2016, lahko v kratkem pričakujemo tudi končno odločitev. Domnevamo torej lahko, da akcija policije in POP TV ni bila izbrana naključno, temveč je bila skrbno načrtovana in pripravljena z namenom dodatne diskreditacije nekdanjega vodstva DUTB pred odločitvijo Ustavnega sodišča.

Med ovadenimi naj bi bil nekdanji izvršni direktor Mansson, ker naj bi t. i. slaba banka po ugotovitvah kriminalistov na podlagi analize finančnih transakcij družbi Quartz+Co nezakonito nakazala več kot 600 tisoč evrov. Mansson naj bi od tega prejel skoraj 400 tisoč evrov, plačilo pa naj bi bilo namenjeno kot dodatni zaslužek Manssonu.

Šircelj: Gre za absurdne obtožbe
Ker naj bi pri tem dogovoru sodeloval tudi takratni predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj, naj bi ovadbo razširili tudi na njega. Šircelj je vse očitke že v času preiskave in tudi kasneje zanikal. Dejal je, da gre za absurdne obtožbe, saj ni videl nobene od pogodb, podpisanih s strani izvršnega direktorja. Po njegovem je bil celoten postopek preiskave nesorazmeren zlasti zato, ker proti njemu niso bile uvedene nikakršne druge prikrite metode in sredstva. Decembra 2015 so tako sledile hišne preiskave v DUTB, Državnem zboru RS in na sedežu SDS v Ljubljani. Specializirano državno tožilstvo bo po neuradnih podatkih POP TV za vse osumljence zahtevalo tudi sodno preiskavo.

Andrej Šircelj (foto: STA)

Policijsko akcijo je obsodil celo Milan Brglez
Zgodba se je dalje odvijala na podlagi odredbe preiskovalne sodnice Deše Cener, ki je odredila preiskavo zasega strežnikov na stranki SDS, kjer so iskali pismo Andreja Širclja zaradi dogajanj na DUTB. Da sodnica ni ciljala samo na Širclja (zaradi primera Družbe za upravljanje terjatev bank – DUTB), pač pa na stranko SDS, je bilo razvidno iz odredbe policiji, kjer je zahtevala zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, elektronskih sporočil, komunikacijskih podatkov in drugih podatkov, ki se nahajajo na strežnikih, elektronske storitve v oblaku, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja SDS. Šircelj je takrat povsem jasno povedal, da na sedežu stranke nima pisarne, niti svojega računalnika.

Številni pravniki, med njimi tudi sedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak, so preiskavo označili za izjemno občutljiv korak z vidika načela sorazmernosti. Da je tovrsten poseg v elektronske komunikacije zakonodajne veje oblasti nedopusten, je takrat komentiral tudi predsednik Državnega zbora Milan Brglez. Aktivno legitimirani člani državnega zbora s prvopodpisano poslanko Anjo Bah Žibert so se zaradi konkretnega posega policije v zakonodajno vejo oblasti, pritožili na Ustavno sodišče, ki naj bi v kratkem izdali odločbo. Glede na zadnje dogajanje policije in mnenja pravnikov, ni potrebno posebej ugibati, kakšna bi lahko bila končna odločitev.

Ko gre vladi slabo, udarijo po opoziciji in preusmerijo pozornost
Posebej pa gre izpostaviti eno: V času preiskave poslanca Širclja ter vodilnih na DUTB je imela vlada Mira Cerarja težave s policijsko stavko in tremi ministri, ki so jih bremenile afere s preveč izplačanimi dodatki na stalno pripravljenost, tovrstne policijske akcije pa so slepilo, da odvrnejo pozornost od pomembnih državnih problemov. Ravno v ponedeljek, ko je odjeknila novica o ovadbi Širclja in Manssona pa je vlada pogrnila pri prodaji Cimosa, poleg tega pa se v ozadju Slovenskega državnega holdinga in DUTB dogajajo hudi kadrovski spopadi za nadzor državnega premoženja.

M. P.