Kdo v Sloveniji se boji beograjskih arhivov?

Foto: sta

“V obrambo svoji novi veleizdaji slovenskih interesov in rušenja ustavnega reda levičarji praktično niso vedeli (razen žaljivk) povedati ničesar. Posebej sramotna je bila ob tem tudi vloga vladnih predstavnikov, ki so praktično ves čas molčali in o temi ter ustavno pravnem določilu v zvezi z arhivi očitno niso imeli pojma (kar ni nobena državna skrivnost!), saj je bila uvodna utemeljitev predstavnikov vlade, da je Srbija naredila velik napredek na področju javnih naročil in preprečevanju trgovanja z drogo. Kaj ima to zveze z arhivi in kulturo, je najbrž jasno samo slovenski vladi in koaliciji, ki jo slepo podpira,” je prepričan poslanec mag. Branko Grims.

Državni arhivi predstavljajo neprecenljivo narodno bogastvo, saj so najpomembnejši zgodovinski vir o delovanju države in njenih institucij ter državnih funkcionarjev. Analiza zgodovine posameznih držav brez upoštevanja ali brez dostopnosti tega vira je nepopolna, v določenem delu celo povsem nemogoča. Analiza zgodovine neke države, ki ne temelji na državnih arhivih kot bistvenem viru, lahko hitro postane predmet različnih interpretacij; če pa državni arhivi kot vir sploh niso dostopni, pa tudi manipulacij, ki z zgodovinskimi dejstvi nimajo prav ničesar več skupnega. Zato zgodovinska stroka neprecenljivo vrednost državnih arhivov vedno postavlja na prvo mesto, njihovo pridobitev, ustvarjanje, ohranitev in zaščito pa šteje kot najpomembnejšo dolžnost vseh za to pristojnih državnih institucij.

Komunistična oblast je velik del arhivov o svojih zločinih uničila
Žal je komunistična oblast v begu pred resnico o svojih zločinih velik del arhivov na ozemlju Republike Slovenije uničila. Tako so arhivi v Beogradu oziroma na ozemlju Republike Srbije edina možnost, da Slovenija nazaj pridobi ključne dokumente o svoji zgodovini in zgodovini slovenskega naroda. Zato je 25. junija 1991 Skupščina Republike Slovenije sprejela  Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki v 12. členu določa: “Republiki Sloveniji pripadejo vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo.” Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je neločljiv sestavni del ustavnega reda Republike Slovenije in zavezuje vse in vsakogar, še posebej pa državne institucije, ki se tej odgovornosti na noben način ne smejo in ne morejo izogniti.

Republika Srbija je začela postopek za vključitev v Evropsko Unijo. V procesu pridruževanja dajejo države članice Evropske Unije soglasje za odpiranje in po pogajanjih za zapiranje posameznih poglavij. Zgodovina uči, da je nujno ključna vprašanja urediti prej, preden se odpre poglavje, ki ta vprašanja zajema. Bolj ko pridružitveni proces napreduje, manjše so dejanske možnosti za uspešno bilateralno ureditev posameznih vprašanj. Izkušnje zadnjih let (arbitraža …) žal tudi zelo jasno kažejo, na kako trhlih nogah je zanašanje na pomoč ali odločitev nekoga tretjega.

Branko Grims je prepričan: “Za uresničitev ustavno pravne določbe 12. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je obstajala torej samo ena možnost:  da bi Republika Slovenija v procesu pridruževanja Republike  Srbije k Evropski Uniji dala soglasje za odprtje poglavja Izobraževanje in Kultura, katerega sestavni del je tudi vprašanje nasledstva državnih arhivov nekdanje SFRJ, šele po tem, ko bodo vsi državni arhivi nekdanje SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo (oz. njene predhodnice v okviru nekdanje SFRJ) in se nahajajo kjerkoli na ozemlju Republike Srbije, v celoti dejansko že izročeni Republiki Sloveniji.”

Kako simboličen datum so si izbrali – kar nekdanji komunistični praznik
Grims razkriva, da je bila v ta namen sklicana nujna skupna seja treh odborov Državnega zbora:  Odbora za zadeve Evropske unije, Odbora za kulturo ter Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. “Sporen “nujen” sklic v zadevi, ki traja že več let, in bo trajala še več mesecev, če ne celo nekaj let, je bil opravljen v samo 48 urah, saj je bilo vabilo poslano na simbolen datum – 29. novembra 2016 (ravno na Dan republike, enega največjih komunističnih praznikov nekdanje Jugoslavije), seja pa se je začela ob 7.30 zjutraj in to – zaprta za javnost,” pravi Grims. Seje so se iz SDS sicer udeležili Nada Brinovšek,  mag. Branko Grims, dr. Anže Logar, Žan Mahnič, Ljubo Žnidar in vodja Poslanske skupine SDS  Jože Tanko. Že dan prej so iz poslanske skupine SDS v zakonitem roku poslali predlog, da se sporna točka “Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za odprtje in začasno zaprtje poglavja 26 – Izobraževanje in kultura za Srbijo” umakne z dnevnega reda.

Na seji sta mag. Branko Grims  in Jože Tanko predlog SDS za umik še dodatno utemeljila in opozorila na ustavni red. Vladajoča koalicija je predlog z glasovanjem zavrnila, na koncu pa je s preglasovanjem z večino glasov  tudi dala soglasje za odprtje in hkrati že tudi zaprtje poglavja Izobraževanje in kultura za Srbijo. Proti temu neustavnemu in nespametnemu početju so glasovali samo poslanci SDS. V obrambo svoji novi veleizdaji slovenskih interesov in rušenja ustavnega reda levičarji praktično niso vedeli (razen žaljivk) povedati ničesar.

Vladni predstavniki molčali, ker očitno nimajo pojma
“Posebej sramotna je bila ob tem tudi vloga vladnih predstavnikov, ki so praktično ves čas molčali in o temi ter ustavno pravnem določilu v zvezi z arhivi očitno niso imeli pojma (kar ni nobena državna skrivnost!), saj je bila uvodna utemeljitev predstavnikov vlade, da je Srbija naredila velik napredek na področju javnih naročil in preprečevanju trgovanja z drogo. Kaj ima to zveze z arhivi in kulturo, je najbrž jasno samo slovenski vladi in koaliciji, ki jo slepo podpira,” je situacijo na seji opisal Grims.

Strah pred resnico je največji strah levičarjev
Strah pred resnico je največji strah levičarjev. Z glasovanjem koalicijskih poslancev na skupni seji je Slovenija najbrž trajno izgubila velik del svojega narodno zgodovinskega arhivskega bogastva, kar je očitno protiustavno in predstavlja novo veleizdajo Slovenije in njenih vitalnih interesov. Toda resnice se ne da več ustaviti.

M. S.