Kmetijsko ministrstvo doslej naredilo premalo, da bi se poraba lokalne hrane v javnih zavodih povečala

Foto: STA. Dejan Židan, minister za kmetijstvo.

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za večjo porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. V zadnjih letih je namreč mogoče opaziti močan trend, ki spodbuja kratke verige oskrbe s hrano za javne ustanove. Kratke verige oskrbe s hrano, ko gre za nakup hrane za javne ustanove, kot so bolnišnice, šole, vrtci, policija ali vojska, poleg zagotavljanja sveže in bolj hranljive hrane zagotavljajo tudi več lokalno pridelane hrane. Akcijski načrti, ki spodbujajo nakup sveže hrane, se tako izvajajo v vsaj 18 državah članicah Evropske unije.

Kratke poti med pridelovalcem in potrošnikom vodijo v bolj varno in zdravo prehranjevanje ter vzdržujejo »kondicijo« posameznika in lokalnega gospodarstva. Hrana iz naše bližine ima višjo hranilno vrednost, vsebuje več vitaminov in pomeni manjšo obremenitev za okolje. V poslanski skupini SDS ob tem izpostavljajo, da trenutno poteka triletna nacionalna kampanja za promocijo lokalno pridelane hrane, ki poteka pod sloganom “Naša super hrana”. Pomembna sta tudi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) in Dan slovenske hrane. Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa ravno v tem času pripravlja tudi katalog živil za javno naročanje.

Slovenska hrana varna in kakovostna – Slovenci morajo zaupati v lokalno hrano
Predlagatelji zahteve so prepričani, da je slovenska hrana varna in kakovostna, zato je treba povečati zaupanje slovenskega potrošnika v lokalno hrano. V SDS si tudi želijo, da bi se količine v Sloveniji pridelane in predelane kakovostne ter varne hrane za nacionalno samooskrbo nenehno povečevale.

V največji opozicijski stranki Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagajo, da Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naloži, naj v skladu z ostalimi deležniki poskrbi za spremembe na področju naročanja hrane, tako da poveča vrednost naročanja hrane izven javnega naročila iz 20 % na 30 %. Državne institucije bi morale začeti z aktivnostmi za odpravo nabave hrane v javnih prehranskih zavodih prek sistema javnega naročila in bi morale poiskati zakonske možnosti pozitivne diskriminacije za lokalno pridelano hrano prek merljivih in dokazljivih meril ter kriterijev.

Foto: STA.

Kmetijsko ministrstvo mora doseči finančno razbremenitev kmetijskega gospodarstva
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo tudi naloženo, naj pripravi pogoje, da se odgovorne institucije na področju porabe lokalno pridelane hrane v javnih zavodih pozove in stimulira za povezovanje pridelovalcev v smeri zasledovanja cilja večje porabe lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Odbor v skladu s tem poziva vse institucije, ki so v stiku s kmetijskimi gospodarstvi (Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije …), da s svojim delom motivirajo kmetijska gospodarstva k močnejšemu povezovanju.

Pristojno ministrstvo bo moralo spremeniti zakonske in podzakonske akte tako, da bi finančno razbremenilo kmetijska gospodarstva in živilsko predelovalne obrate pri uvajanju zahteve po dodatnem označevanju prehranskih vrednosti živil. Ministrstvo bi moralo na predlog odbora del kmetijskih subvencij vezati na sodelovanje posameznih kmetijskih gospodarstev med seboj. Bo pa moralo ministrstvo uvesti tudi popoln nadzor nad poreklom prehranskih izdelkov (masne bilance).

T. F.