Ko policija nedovoljeno vdira v e-pošto, v Sloveniji “roka roko umije”, a Grimsova komisija bo vztrajala do konca

Slika je simbolična (foto: iStock).

“Ne gre samo za to, da imamo skrivne predpise, ne gre samo za to, da bi skrivali pred to komisijo, gre tudi za to, da so deli teh dokumentov eklatantno protiustavni,” je bil jasen predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša. Predsednik parlamentarne komisije mag. Branko Grims pa opozarja, da primer Ornig ni osamljen: “Ornigov je bilo v preteklosti več sto. To se pravi, gre za nekaj, kar predstavlja potencialno veliko nevarnost za sistematičen, obsežen, ponavljajoč se vdor v človekove pravice, v osebnost državljank in državljanov in zato je tu potreben nadzor.”

Več mesecev je že govora o tajnih oz. skrivnih predpisih, kljub ciljnemu ignoriranju režimskih medijev, da se javnost s to problematiko, ki je skrb vzbujajoča, ne bi ukvarjala, pa je 28. nujna seja Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razkrila ustavnopravne vidike problematike in stanje, ki smo mu priča v Sloveniji. “Soglasno sprejet sklep kaže na odločnost vseh članic in članov komisije ter hkrati daje jasno sporočilo, da komisija ne bo odnehala,” je bil jasen predsednik komisije Branko Grims, ki ob tem dodaja, da bo prišel čas, “da stvari razčistimo in se na področju človekovih pravic, na področju varnosti, torej temeljnih vrednot, zagotovi stanje, ki bo brez dvoma ustavno in zakonito”.

Dvojna merila? Če bi bila na oblasti druga vlada, bi bilo drugače …
“Si predstavljate, da bi se nekaj takšnega dogajalo, ko bi bila na oblasti kakšna druga vlada? Da bi se te stvari razkrile, denimo, leta 2007 ali leta 2012? Kakšne vstaje bi bile v Sloveniji? Ministri bi morali odstopati, prav tako direktorji policije, stvar bi se razčiščevala na naslovnicah. To se zdaj ni zgodilo, zato lahko ministrstvo na tem še vztraja,” je bil jasen Janša.

Zanimanje javnosti 10-krat nižje kot pred 25 leti. Kaj to pove o medijskem prostoru?
“Tukaj je situacija slabša, kot je bila pred prvimi večstrankarskimi volitvami in pred odhodom iz Jugoslavije. Sistem je bolj totalitaren,” je poudaril Janša in dodal, da “gre za vprašanje človekovih pravic, občutljivost pa je žal 10-krat nižja kot pred 25 leti.”

Janez Janša: “Sicer ne vemo, kaj je v tistih členih, ki jih skrivate, je pa dejstvo, če ne bi bilo nič za skrivati, tega ne bi skrivali.”

V  nobenem mandatu doslej se še ni zgodilo, da Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ne bi dobila nekega akta od posameznega vladnega resorja. “To se še nikoli ni zgodilo. Nikomur ni padlo na pamet, da bi to zavračal,” je povedal vodja opozicije Janez Janša.

Skrivni predpisi, eklatantno kršenje ustave in sprenevedanje
“Ne gre samo zato, da imamo skrivne predpise, ne gre samo za to, da bi skrivali pred to komisijo, gre tudi za to, da so deli teh eklatantno protiustavni,” je povedal vodja opozicije Janez Janša in dodal, “da 148. člen Ustave RS pravi, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države”.

Janez Janša: “Vemo, da imajo vse kriminalistične policije na svetu fonde, s katerimi odkupujejo navidezno mamila in tako dalje, ampak dvomim, da je zadeva v kateri državi tako urejena, kot je tukaj. Ti fondi morajo priti iz proračuna in stvar mora biti čista. Vi pa imate zapisano, da se financira iz lastne dejavnosti, s prodajo in odkupom sredstev ipd. Lahko bi rekli država v državi. Kje je tukaj sodni nadzor? Sicer, tudi če bi bil, vemo, kakšen je pri nas.”

Slika je simbolična. (foto: iStock).

V Sloveniji “roka roko umije”
“Poznate kakšen primer v zadnjih 25 letih, kjer bi kak funkcionar policije na slovenskem sodišču odgovarjal za kakšno neustavno ali nezakonito dejanje? Ali pa, da bi policija preiskovala kakšnega sodnega funkcionarja,”
se je retorično vprašal Janša in dodal: “Tukaj roka roko umije. Odgovarjajo garači – policisti, ki na cesti naredijo kakšen prekršek.”

Na seji vedno drugi ljudje, ki se sprenevedajo
“Prvo, kar preseneča, je to, da na strani policije sedijo vedno drugi ljudje. Spraševati glede stvari, ki so jih na prejšnji seji povedali, pa je tako nemogoče, saj teh ljudi enostavno ni. To je izjemno nenavadno,” je opozoril Janša, a  najverjetneje ni naključje, saj se odgovorni s tem izmikajo pojasnilom javnosti. “Različni govorniki tako govorijo različne stvari, ki so si med seboj celo v nasprotju,” je na seji izpostavil vodja opozicije Janez Janša in citiral Orwella, ki je dejal: “Povejte mi, koga ni dovoljeno kritizirati, in povedal vam bom, kdo vam vlada.”

Stroka glede vprašanja enotna
Prijetno presenečenje v tej zgodbi pa je bila okrogla miza na Pravni fakulteti z naslovom “Tajni predpisi včeraj, danes in jutri”, kjer se je pravna stroka načelno opredelila tako kot pred 25 leti. Človek bi pričakoval, da se bo vsaj po tem nekaj zgodilo, a se, tako kot je v Sloveniji to že navada, ni zgodilo nič. Niso se spremenila dejanja odgovornih v policiji oz. ministrstvu za notranje zadeve.

Soglasno sprejet sklep daje sporočilo, da komisija ne bo odnehala
Javnost ima pravico vedeti in Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom poslanca Branka Grimsa bo vztrajala do konca, da te pravilnike oz. dokumente tudi v celoti pridobi, za kar so sprejeli tudi sklep. “Ob prisotnosti ministrice smo popolnoma soglasno sprejeli takšen sklep. To sporočilo je izjemno dragoceno, ker kaže na odločnost vseh članic in članov komisije in za to se jim zahvaljujem,” je za Novo24TV povedal Grims in dodal, da je čas, “da stvari razčistimo in se na področju človekovih pravic, na področju varnosti, torej tistih temeljnih vrednot, zagotovi stanje, ki bo brez dvoma ustavno in zakonito”.

Predsednik Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb mag. Branko Grims: “Primer Ornig ni osamljen. Po zatrjevanju  mnogih poznavalcev tega področja, tudi danes tega nihče ni zanikal na seji, pa je bila prisotna ministrica, Ornigov je bilo v preteklosti več sto. To pomeni, da gre za nekaj, kar predstavlja potencialno veliko nevarnost za sistematičen, obsežen, ponavljajoč se vdor v človekove pravice, v osebnost državljank in državljanov in zato je tu potreben nadzor.”

Vse skupaj pa ni norčevanje samo iz komisije, temveč norčevanje vlade, ministrstva oz. odgovornih iz celotnega parlamenta, kar traja že več mesecev. Zadeva Ornig je pokazala, da se je enostavno, brez kakršne koli sodne odločbe, vdiralo v elektronsko pošto, tj. zasebnost komunikacije, ki je zaščitena z Ustavo RS. Kdo bo odgovarjal za dejanja in koliko časa bo trajalo oz. kakšen bo epilog, pa kljub enotnemu mnenju stroke in prizadevanju komisije ostaja odprto vprašanje.

Jure Ferjan