Kršenje ustave, razvojni zaostanek in odhod mladih v tujino so zadostni razlogi za interpelacijo vlade

Patricija Šulin (foto: osebni arhiv)

V trenutni sestavi državnega zbora primanjkuje samokritike, zato koalicijski poslanci interpelacijo vedno znova razumejo in razlagajo kot napad opozicije na delo vlade. Interpelacija ni napad, ampak je z ustavo določen inštrument parlamentarne kontrole nad delovanjem vlade ali posameznega ministra, v mandatu vlade Mira Cerarja je bilo tako interpeliranih že 6 ministrov, o njihovem obstanku pa so odločali predvsem koalicijski poslanci, tudi iz strahu pred predčasnimi volitvami.

Z gotovostjo pa lahko trdim, da so bile vsaj interpelacije, ki jih je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke vsebinsko tehtne in upravičene. Na nezadovoljivo delo ministrov pa ne opozarjajo zgolj poslanci v opoziciji, ampak na to nakazuje tudi sam predsednik vlade, saj je zamenjal že skoraj polovico ministrske ekipe. Ministrstvo za izobraževanje vodi že tretja ministrica, na njegov predlog pa je bil razrešen minister za obrambo.

Vlada krši Ustavo in zakone Republike Slovenije
Kršenje Ustave in zakonov Republike Slovenije, slabo upravljanja z državo in državnim premoženjem, vse večji razvojni zaostanek v primerjavi s preostalo Evropsko unijo in ne uresničevanje zavez iz koalicijskega sporazuma so vzroki zaradi katerih je poslanska skupina SDS tudi vložila interpelacijo o delu in odgovornosti celotne Vlade Republike Slovenije.

Interpelacija se nanaša na vsa področja, kot podpredsednica Odbora za proračun v Evropskem parlamentu pa se bom osredotočila predvsem na področje financ in gospodarstva. Marca letos je Evropska komisija v območju evra Slovenijo pri oceni proračuna za leto 2016 uvrstila v najslabšo skupino držav, zaradi tveganja neskladnosti nacionalnega proračunskega osnutka z evropskimi pravili.

Po oceni Komisije obstajajo tveganja neskladnosti osnutka proračunskega načrta z evropskimi pravili tudi za leto 2017, Komisija pa lahko za državo članico, zaradi kršenja cilja treh odstotkov predlaga kazen v višini 0,2 odstotka BDP, kar bi za Slovenijo pomenilo približno za 76 milijonov evrov kazni.

Mladi ljudje se izseljujejo iz Slovenije
Čeprav Slovenija v zadnjem času beleži gospodarsko okrevanje in se stopnja brezposelnosti niža, gospodarska rast še vedno zaostaja za preostalimi z nami primerljivimi državami članicami Evropske unije, npr. Baltskimi državami, premalo je investicij in vlada se ne usmerja v dvig produktivnosti. Brezposelnost se je znižala na račun zaposlovanja v javni upravi in na račun izseljevanja.

V zadnjem letu se je okoli 13 tisoč Slovencev zaposlilo v Avstriji, Slovenijo pa je zapustilo tudi preko 8 tisoč mladih. Sredstva proračuna se porabljajo le za tekoče potrebe države, ukrepov za manj birokracije, ugodne kredite in pravično obdavčitev, ki so gonilo za razvoj gospodarstva pa ni na dnevnem redu vlade.

Vlada se tudi ne posveča razvoju regij. Projekti, tudi tisti sofinancirani iz evropskih sredstev, so usmerjeni v vse večjo centralizacijo. Skupno je na voljo 3.2 milijarde evrov nepovratnih sredstev, vendar pa ministrstva ne upoštevajo razlik v razvitosti regij. Osrednjeslovenska regija je na 116 % razvitosti EU, ponekod v Pomurju, Zasavju, Posavju in Podravju pa je razvitost pod 60 % glede na povprečje EU. Večino evropskega denarja bi tako morali nameniti manj razvitim regijam, dejansko pa večino evropskih sredstev počrpajo mestne občine, konkretno Ljubljana je v obdobju 2010 – 2013 prejela skoraj 25 milijonov nepovratnih evropskih sredstev, mnogo manj razviti Veržej v Pomurju pa dober milijon evrov.

Slovenija pa bo kot neto prejemnica prejela v letu 2016 tudi 1.000.686.656 evrov iz evropskega proračuna, ki v letu 2016 znaša 155 milijard evrov obveznosti in 143,89 milijard evrov plačil, za leto 2017 pa 157,7 milijarde EUR obveznosti in 134.9 milijard evrov plačil, večina sredstev je namenjenih za gospodarsko rast in nova delovna mesta, za nove naložbe in za soočanje z migrantsko krizo.

Črpanje evropskih sredstev je katastrofalno
Žal je v prvi polovici leta 2016 vlada Mira Cerarja pridobila zgolj 29.6 % evropskih sredstev. Da razpoložljiv denar ostaja ni zmeraj kriva le bruseljska birokracija, ampak tudi premalo znanja in preslaba nacionalna podpora za porabo sredstev. Na primer. Javna Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ne kandidira na EU razpisih, ker po besedah njenega direktorja niso sposobni pripraviti uspešne projektne vloge za ta razpis. Tako ostaja do 20 milijonov sredstev, ki bi jih lahko namenili usposabljanju doktorskih študentov v Sloveniji in za projekte, ki bi individualnim raziskovalcem omogočili kroženje, npr. raziskovanje v tujini in reintegracijo v Slovenijo.

Prav tako je Slovenija iz 315 milijard vrednega Evropskega sklada za strateške naložbe, ki bo do leta 2020 povečan na 500 milijard evrov, pridobila le 187 milijonov evrov poroštva za mala in srednja podjetja za ugodnejše bančne kredite za Slovenski podjetniški sklad, kar tudi pomeni, da ni pridobila sredstev za infrastrukturne projekte kot tudi ne za ostale projekte. EFSI namreč podpira strateške projekte na področju infrastrukture, kot so širokopasovna omrežja ter digitalni notranji trg, promet, izobraževanje, raziskave in inovacije ter spodbujanje obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti.

Slovenska vlada pa ne posveča dovolj pozornosti niti sektorju prometa, ki je med prioritetnimi področji evropske politike. Že v koalicijski pogodbi ni nekih jasnih ciljev. Čeprav je bila Strategija razvoja prometne infrastrukture sprejeta, manjka izvedbeni načrt, pomanjkljivi pa so tudi projekti na področju javnega potniškega prometa.

Še kar nismo pripravili dokumentov, da bi lahko črpali evropska sredstva
Prav tako Evropska komisija Sloveniji še ne izplačuje sredstev za evropske projekte, saj je vzpostavitev akreditacijskega sistema pogoj brez katerega nobena država članica ne more prejeti povračil sredstev. Slovenija, ki še vedno nima pripravljenega akreditacijskega sistema za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, ni pripravila dokumenta, v katerem mora natančno opredeliti vse postopke na področju porabe evropskih sredstev, kot je razmejitev odgovornosti, določiti naloge posameznih organov, opredeliti kako se izvaja nadzor in preprečujejo goljufije. Res je, da tudi bruseljska administracija deluje počasi, vendar pa odgovornost nosi predvsem Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Slabo črpanje prepotrebnih sredstev prav gotovo vpliva na blaginjo, ni pa to edina poteza s katero Vlada RS postavlja v nezavidljiv položaj državljane in državljanke. Nepripravljenost na migrantski val je razgalil šibkost na področju varnosti, skrb vzbujajoč pa je podatek na spletni strani Global Firepower, ki postavlja Slovenijo po vojni moči in obrambnih sposobnosti na 111 mesto med 126 državami. Kritična situacija pa je tudi v pravosodju. Slovenija je v samem vrhu kršiteljic človekovih pravic, kar potrjujejo izidi postopkov proti Sloveniji pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Odgovornost je na strani vlade, več urna razprava pa bo pokazala ali je le ta sposobna odkrito odgovoriti na ključno interpelacijsko vprašanje, ki se glasi: “V kolikšni meri je vlada RS v prvi polovici mandata 2014-2018 uresničevala ustavno prisego in lastno koalicijsko pogodbo ter na katerih področjih so odstopanja od zastavljenih ciljev največja?”

Patricija Šulin