Komunistične sile s podmladkom so nam ugrabile državo in jo okradle

Datum:

Pred 27 leti je pesnik Tone Pavček pred večtisočglavo množico na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda in odcepitev od komunistične Jugoslavije.

Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo leta 1989 oblikovale slovenske opozicijske politične stranke.To je bilo pogumno dejanje se spominja soavtor in eden od podpisnikov Majniške deklaracije dr. Hubert Požarnik.Čutiti je bilo strah pred Udbo in komunističnim režimom. Ne smemo pozabit, da je bila takrat še tu Jugoslavija. Govorilo se je, da ima Udba seznam z dva tisoč imeni za aretacijo, ampak mi smo tvegali. Takrat smo prvič javno izrekli »Samostojna država slovenskega naroda«. Nekateri mediji,  med njimi tudi »Družina«, Majniške deklaracije niso hoteli objaviti.”

Dr. Požarnika je kot psihologa bolj skrbelo, kakšen bo odziv ljudi. »Toliko let pod komunizmom pusti sledi pri ljudeh,« je še dodal.

"Nemogoče je pričakovati, da bodo komunisti naredili politični harakiri."
dr. Hubert Požarnik, podpisnik in soavtor Majniške deklaracije: “Nemogoče je pričakovati, da bodo komunisti naredili politični harakiri.”

Pripravljena taborišča za aretirane l. 1989
Tudi zgodovinar Stane Granda je bil med podporniki, ki so zahtevali odcepitev od komunizma in Jugoslavije. »To je bilo res pretresljivo in res smo bili prestrašeni, saj se je že vedelo o aretacijah in govorilo se je celo o taboriščih, ki so pripravljena za ljudi. Ni bilo enostavno. Vsem, ki so tvegali in to pripravili, pa izrekam globoko spoštovanje pa tudi izjemno hvaležnost. Ne glede na to, da so nekateri  s te poti zašli in postali nasprotniki. Srečen sem, da sem takemu zgodovinskemu dogodku prisostoval. Epohalno. Poznal sem veliko ljudi, ki bi si želeli prisostovati temu dogodku, pa so na žalost prej umrli,« se spominja.

Zgodovinar Stane Granda
Zgodovinar Stane Granda:”Pri nas je najbolj tragično, da se ne pogovarjamo o zgodovinskih dejstvih, ampak o nekih političnih ideoloških predstavah.”

Zahtevali smo suvereno državo in odcepitev od komunizma
V nasprotju s takratno totalitarno in komunistično Jugoslavijo so pobudniki zahtevali državo, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokraciji in družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Ko je bila prebrana Majniška deklaracija, so jo poslušali tudi tisti, ki so ji nasprotovali, čeprav je bilo čutiti, da te besede spreminjajo prihodnost. In to se je dejansko zgodilo.

Jezuit mi je leta 1987 napovedal: “S svetovnim komunizmom bo konec.” 

»Ta čas je bil izjemno prelomen, na eni strani je razpadal evropski komunistični sistem, razpadal je Varšavski blok, razpadala je Sovjetska Zveza – komunistične diktature so padale. Spremljanje likvidacije Ceaușesca je bilo izredno napeto, če bi bili bolje informirani, bi bili tudi samozavestnejši. Leto prej sem se namreč v Rimu pogovarjal z rojakom z Dolenjske –  jezuitom, ki mi je povedal, da je s svetovnim komunizmom konec. Sem mislil, da se je temu staremu patru zmešalo. Leta 1991, ko sva se spet srečala, sem mu priznal takratni dvom, pa mi je odvrnil: “Granda, mi imamo informacije iz celega sveta. Verjemi mi, vem, kaj govorim.” Nas Slovence pa je bilo dejansko strah navkljub veliki želji. Takrat se je tudi začelo govoriti o povojnih pobojih. Ljudje niso vedeli, kako se bo pri nas končal komunizem. Končalo se je ne glede, kako je danes. Takrat se je za vse nas končalo krasno,« se spominja zgodovinar Stane Granda.

Vohuni Udbe tudi v Demosu
Da se je v tem kritičnem obdobju Udba posebej aktivirala, je kasneje dobil potrditev tudi dr. Hubert Požarnik. »Na eni od sej časopisa Demokracija, ki jo je izdajala takratna SDZ, je France Bučar predlagal objavo članka, v katerem bi zapisali: »V primeru, da se začnejo aretacije, naj se vodilni ljudje umaknejo iz države«. Zame kot predsednika SDZ – ne vem, če je bila ta izjava posrečena, vendar sem to izjavo povzel. Kolega Rupel je šel potem v Ameriko. Zveza komunistov je potem to izkoristila in nam očitala strahopetnost,« je dejal.

Političnim idejam Majniške deklaracije in demokratom se je takrat močno uprl celoten komunistični vrh, zato je njihov vodja Milan Kučan v glasilu Komunist po pobudi udaril z vsemi topovi. »Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci Majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in mimo Jugoslavije. Sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji pomeni odpovedati lastni državi,« je dejal.

Temeljna listina kot komunistični protiudarec demokraciji in pravni državi
Zato je bila mesec dni kasneje v slovensko javnost posredovana Temeljna listina, ki jo je takrat poslala enostranskarska oblast in v kateri se je Slovenijo še vedno videlo v Jugoslaviji in v okviru samoupravnega socializma. Temeljno listino so takrat podpisali: Zveza komunistov, Socialistična zveza in Zveza borcev.

Iz Bele knjige o osamosvojitvi, avtor Janez Janša
Iz Bele knjige o osamosvojitvi, avtor knjige Janez Janša.

Potrebno je bilo prepričati še tujino
»Ta Temeljna listina ni imela nobene prodornosti, medtem ko je Majniška deklaracija resnično trasirala prihodnost Slovenije,«  poudarja dr. Hubert Požarnik. »Nas ni tako skrbelo za Beograd in za komuniste, potrebno je bilo prepričati tudi tujino. Tudi tam niso bili vsi za samostojno Slovenijo. Ko je v Slovenijo prišel francoski minister in ko sem mu razložil naše zahteve, mi je odvrnil, da Francija tega ne bo nikoli podprla. Odvrnil sem mu, da nas prav malo briga, kaj si oni mislijo. Ko bi moral prevajalec Pogačnik prevesti moj odgovor, je vstal in mi rekel, da mu tega pač ne more povedati. Ampak nam je vseeno uspelo ubraniti slovensko suverenost,« je še dejal. Nasprotniki Majniške deklaracije oziroma podporniki Temeljne listine so potem s konkretnimi dejanji skušali uresničitev Majniške deklaracije na vsak način tudi preprečiti.

Vir: Delo, 10.04.1989
Janez Stanovnik: “Zame bi bila odcepitev Slovenije samomor.” Vir: Delo, 10.04.1989.

Osvobodilna Fronta – naj počiva v miru. Amen
Zgodovinar Stane Granda izpostavlja enega od temeljnih problemov pri zgodovinarjih – problem zgodovinske distance. »Pri nas je najbolj tragično, da se ne pogovarjamo o zgodovinskih dejstvih, ampak o nekih političnih ideoloških predstavah. Ne debatiramo o resnici, ampak debatiramo politično za nazaj. V Sloveniji je to specifična situacija, kjer stvari ne pojmujemo s pravim imenom. Namesto da bi govorili o 25. obletnici samostojnosti, pa je med zgodovinarji največ diskusije o Osvobodilni fronti leta 1941 – naj počiva v miru. Amen.«

Blokiranje pravne države
Slovenci smo na plebiscitu decembra 1990 prvič v svoji zgodovini sami odločali o svoji usodi in odločili smo pravilno.  z najvišjo možno stopnjo demokratičnega odločanja z ljudskim glasovanjem smo potrdili prvo in posredno tudi drugo točko Majniške deklaracije. Gre tudi za to, da v lastni državi uresničimo tudi tretjo točko, kjer je prihajalo do zastojev, do blokad, do nasprotovanj, do vračanja v čase, za katere smo mislili, da so že za vedno minili – noslici tega so podpisniki Temeljne listine. Taisti, ki so nasprotovali Majniški deklaraciji, so z lopatami zajemali dobrobit, ki jo je prinesla Majniška deklaracija.

 Komunistične sile s podmladkom so nam ugrabile in okradle državo
 »Da pa se bo zgodilo kaj takega, kot se je – taka socialna, gospodarska in politična katastrofa, kot se je, vidimo na slovenskih tleh. V najhušji nočni mori si nismo predstavljali, da se bodo stvari tako zapletle in se tako obrnile. Takrat bi moral Demos ali vsaj njegovo najmočnejše jedro bolj odločno nastopiti in zarezati. Zavzemal sem se, da tisti, ki je bil v Komunistični partiji, vsaj nekaj let ne bi smel biti v politiki. Zanimivo, da so tudi znotraj Demosa bili proti temu predlogu. Lustracije ni bilo. Mnogi iz vrst Demosa so prestopili v LDS.  Naredili smo prostor, da so komunistične sile s podmladkom ugrabile in okradle državo. Temu, čemur smo zdaj priča v Sloveniji, je katastrofa,« je vidno razočaran dr. Hubert Požarnik, ki nadaljuje: »Nemogoče je pričakovati, da bodo ti ljudje naredili politični harakiri«.

Nasprotniki Majniške deklaracije za svoja dejanja niso nikoli odgovarjali
Danes so za ta dejanja celo osebno nagrajeni s pokojninami, z vsemi mogočimi privilegijami. Slovensko javnost še vedno prepričujejo, da je bila na nek način Majniška deklaracija napaka. Ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji.

Blokade niso slučajne
»Ponovno se bo treba angažirati, udariti po mizi tako, kot smo takrat leta 1989. Če bomo samo apatično gledali in ostali razočarani, potem se ne bo nič zgodilo. Potrebujemo nov volilni sistem. Ni slučaj, da je vse skupaj zablokirano. Slovenija danes doživlja katastrofo. To bo treba nekako prelomiti,« je odločen dr. Hubert Požarnik.

Prišel je čas vrednostnega središča.
Slovenija se je na podlagi Majniške deklaracije osamosvojila. Niti z agresijo niti z represijo tega niso uspeli preprečiti. Zdaj  prihaja čas, da se Slovenijo tudi osvobodi in te osvoboditve ne bo mogoče ustaviti niti z agresijo niti z represijo.

Iz Bele knjige o osamosvojitvi (avtor knjige Janez Janša)
Iz Bele knjige o osamosvojitvi (avtor knjige Janez Janša).

Narod si usodo piše sam
»Narod si usodo piše sam. Ljudem je treba dopovedati, da je naša skupna prihodnost v njihovih rokah. Največja kriza v Sloveniji je moralna kriza. Za rešitev Slovenije je zgolj reševanje s politiko in z gospodarstvom premalo. Potrebujemo duhovno prenovo,« je prepričan zgodovinar Stane Granda.

 

Sofija Pika Simić

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...