Odkritje dokumentov, na podlagi katerih sta dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest objavila raziskavo Prevarani sokoli, je sprožilo vprašanje, ali je Sokol kot organizacija sploh stopil v Osvobodilno fronto. Avtorja sta gradivo temeljito raziskala v arhivskih zbirkah v Ljubljani, Mariboru, Lenartu, na Ptuju in v Metliki in na podlagi tega ugotovila, da so komunisti sokole prevarali, tako da ne moremo več govoriti, da je bilo tako imenovano levo krilo Sokola sestavni del Osvobodilne fronte. “Tako kot se v gledališki predstavi sredi odrskih kulis ustvarja vtis resničnega dogajanja in gledalci ob vrhunski igri pozabijo, da nastopajoči udejanjajo avtorjev tekst in režiserjeve zamisli, tako so tudi komunistični zmagovalci po vzoru teatra ustvarili polpreteklo zgodovino,” je le eden izmed odlomkov knjige, vredne branja.
V knjigi sta avtorja analizirala delovanje društva Sokol v času med 1. in 2. svetovno vojno, vse do razpustitve društva leta 1945. Zanimalo ju je predvsem, kako načrtno in sistematično so komunisti načrtovali prevzem sokolske legije. Glavno vprašanje, ki sta si ga avtorja postavila, pa je bilo,“zakaj je bilo društvo Sokol po drugi svetovni vojni ukinjeno, saj je namreč šlo za enega od ustanovnih gibanj osvobodilne fronte”.
Ustanovitev OF je prevara
V spremni besedi Prevarani sokoli dr. Tamara Griesser Pečar pravi, da je bila “slovenska komunistična partija kot del Jugoslovanske komunistične partije sekcija Kominterne in kot taka zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Nemčija in Sovjetska zveza sta namreč na isti strani začeli drugo svetovno vojno. Po vojni pa so komunisti hoteli zbrisati začetke druge svetovne vojne, torej zavezništvo SZ in komunistov z Nemčijo, pa seveda tudi dejstvo, da vse do nemškega napada na SZ niso organizirali upora proti okupatorju. Nastal je mit, da so komunisti še isti mesec, ko so si okupatorji razdelili Slovenijo, ustanovili OF in s tem začeli organizirati boj proti okupatorju”.
Izkoristili Trubarja in Prešerna za obnovitev svojega ugleda – čeprav sta bila nasprotnika komunizma
V enem izmed odlomkov avtorja pravita, da je komunistična partija za ohranjanje lažne podobe Osvobodilne fronte, za etapo sovjetske revolucije potrebovala kvalitetnejši intelektualni potencial. “Pred slovenskim narodom je bilo potrebno popraviti negativno podobo, do katere je prišlo po vosovskih umorih. V ta namen so postavili na čelo OF kulturnika Josipa Vidmarja, ob tem pa tudi posvojili kot svoja predstavnika Trubarja in Prešerna, čeprav sta bila na simbolni ravni komunistična nasprotnika, saj sta predstavljala duhovščino in meščansko inteligenco.” Čeprav so si slovenski komunisti po vojni prisvojili pesnika Prešerna za svojega in po njem že med vojno poimenovali celo svojo brigado, niso nikoli doumeli, da so bile tudi njim namenjene pesnikove preroške besede, ki bi se primerne času glasile: “Sokol že mori sokola, brata, o kak’ strašna slepota je človeka”.
Komunisti so uspeli ohraniti mehanizem reproduciranja komunistov, ki se vidi še danes
Avtorja v knjigi pišeta, da“trda jedra komunistično partijske ideologije skušajo s pomočjo ideološko pravilno naravnanih zgodovinarjev za vsako ceno preprečiti odkrivanje resnice o dogodkih in ozadjih, ki so povzročili največjo nesrečo in razklanost slovenskega naroda. Sedanjost in prihodnost bremeni dejstvo, da so komunisti uspeli ohraniti mehanizem reproduciranja komunističnih vernikov, ki komunistične ideološke konstrukte in potvorbe dojemajo kot neizpodbitne verske dogme”.
Kako je komunizem zašel v Sokol?
Sokol je bilo prvo telovadno društvo, ki je nastalo na Slovenskem in je definirano kot vsenarodna nadstrankarska organizacija. Začetki delovanja komunistov v sokolski organizaciji segajo v leto 1931. Do spremembe v odnosu do Sokola pride leta 1932, o čemer priča dokument partijskega avtorja iz 8. decembra istega leta, ki govori o tem, “da je sokolska organizacija lahka tarča za prevzem, saj imajo denar, predvsem pa mladino, ki se jo da ideološko gnesti in vzgajati ter da bi ta organizacija lahko bila tudi bodoča partijska vojska”. Avtorja sta prišla do Alojzija Ivanetiča, ki se je v slovenski zvezi seznanil s komunizmom, njegove ideje pa prenesel na druge člane sokolske organizacije, med njimi na Josipa Rusa, Franja Lubeja in Zorana Poliča – slednja sta bila zaradi komunistične dejavnosti izključena iz Sokola. “Sokoli kot visoko narodno zavedna skupina ljudi so mnogokrat pristopali v partizansko vojsko z željo po osvoboditvi slovenskega naroda proti okupatorju. Partija jih je prepričevala, da delujejo za dobro naroda, da se borijo proti okupatorju, v bistvu pa so jih izkoristili za meščanski del revolucije, nato pa še za sovjetski del revolucije.”
Komunisti so načrtno izrabili narodno zavedne sokole z lažnim mitom o slovenski narodni vojski
V Sloveniji je bilo leta 1938 41 tisoč pripadnikov Sokola. Tolikšnega števila ni imela nobena politična organizacija, zato je še posebej razumljivo, da so se različne politične struje borile za vpliv v Sokolu. Rus, Polič in Lubej so se kot ideologi “sokolskega” dela OF v celoti priklonili komunistični ideologiji in so še naprej zvesto delali na zlorabi sokolske ideje za potrebe sovjetskega dela revolucije (‘narodne osvoboditve’). “Da je komunistična partija zlorabila sokole za izvedbo leninistično-stalinistične revolucije, je napisal sam režiser tega prevrata Edvard Kardelj. Iz zapisa se vidi, da so komunisti načrtno izrabili narodno zavedne in vojaško vzgojene sokole z lažnim mitom o slovenski narodni vojski. Tako je v pismu Titu sporočil, da bi se čudil prav naivni navezanosti naroda na prvo resnično slovensko vojsko, v kateri vidijo poroštvo za svojo zmago.”
Izkoriščali sokolske vrednote bratstva in ljubezen do naroda
Komunistični somišljeniki Josip Rus, Franjo Lubej in Zoran Polič so zavestno, s pomočjo njim pripadnega vaditeljskega kadra, vzgajali sokolsko mladino za potrebe komunistične revolucije. “Izkoriščali so vrednote sokolske ideologije, kot so bratstvo, ljubezen do naroda, socialna pravičnost, spoštovanje pravil, za vnašanje idealističnih komunističnih vrednot, kot so zanikovanje zakonodaje in zakonitega reda obstoječe države, vzpostavljanje oblasti v obliki diktature proletariata in vzpostavitev narodne slovenske vojske.”
Ob koncu vojne 8. julija 1945 je bil Sokol ukinjen in avtorja razbijata mit o tem, kako se je Sokol pridružil Osvobodilni fronti kljub temu, da so pristop podpisali izključeni člani, ki so začeli načrtno politično vzgajati člane v komunističnem duhu že med vojno. “Dejstvo, da so Sokol ukinili tako komunizem kot nacizem in fašizem, že samo zase govori o stopnji demokratičnosti teh treh sistemov. Tako je ob italijanskem fašizmu, nemškem nacizmu in ruskem komunizmu tudi slovenski komunizem ukinil sokole ter se tako pridružil vsem totalitarnim ideologijam, ki ne trpijo organizacije, ki vzgaja narodno, demokratično, moralno in telesno. Kot komunisti so po vzoru Sovjetske zveze naslednici Sokola dali po rusko ime “fizkulturna” (še celo slovenskega imena telesna kultura ji niso privoščili) ter nato ustanovili Društvo za telesno vzgojo Partizan, saj je bilo le telesno zdravje v novem sistemu zaželeno.”
A. G.