Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Mark Medicala in slovenske politične elite?

Foto: sta

Naše zdravstvo kljub temu, da je drago, ne zadošča potrebam pacientov, kar sproža splošno nezadovoljstvo med državljankami in državljani. Vedno daljše čakalne vrste že vrsto let burijo duhove, včerajšnje razkritje v Tarči glede visokih provizij v zdravstvu pa je ugled zdravstva dokončno postavilo na klin. Visoke cene zdravil in medicinskih pripomočkov nastajajo kot posledica dogovarjanj med vodstvom bolnišnice in dobavitelji, ki s provizijami mastno služijo. Prepotreben denar tako odteka preko kanalov, namesto da bi bil namenjen za izboljšanje razmer v zdravstvu.

Žilna opornica je zelo majhna, a draga. Od vsake bolnišnice posebej pa je odvisno, kakšna je njena cena. Primerjava cen med petimi bolnišnicami, ki vgrajujejo žilne opornice, kaže na presenetljive razlike v cenah. Za zlati standard velja žilna opornica DES 2. generacije, ki vsebuje zdravilo. V glavnem so te bolj kvalitetne opornice vgradili v UKC Ljubljana, Splošni bolnišnici Izola in Nova Gorica, v Celju je bilo takšnih vgrajenih opornic 71 %, v Mariboru pa le 60 %.

Za naš trg so tako značilni različni dobavitelji in različne cene, zaradi česar se razlike v ceni gibajo od 41 do kar 1183 evrov. Najhuje je, da so številnim pacientom vgradili manj kvalitetno in dražjo opornico iz titana. V Ljubljani so za opornico zlatega standarda odšteli 264 evrov, v Mariboru in Celju pa je slabša titanova opornica stala več kot 900 evrov. Gregor Pivec, nekdanji direktor UKC Maribor, ni želel komentirati vrtoglavih preplačil, direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc pa je 4-kratno preplačilo komentiral z argumentom, da naj bi to zahtevala stroka. Več kot očitno je, da se gre v nakup dražje opreme tudi, če je ta slabša in dražja.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 1

Problem vidijo v odločilni vlogi stroke
Glede preplačila opornic je Janez Lavre, v. d. direktorja UKC Maribor, dejal, da največji problem predstavlja, da ima stroka pri tem odločilno vlogo. “Če bi obstajal standard, ki bi ga širši kolegij potrdil, do teh težav ne bi prišlo. Za preprečitev teh praks bo nujno potrebna iznajdljivost. Na ta način pa bi prihranili denar za druge potrebe pacientov,” je dejal Lavre in priznal, da je tudi sam zaradi zahtev zdravnikov podpisal pogodbo z dražjimi dobavitelji in napovedal revizijo postopkov ter prekinitev pogodbe.

Je pa zanimivo, da so se bolj ali manj vsi direktorji bolnišnic izgovarjali, da ne morejo dostopati do informacij, koliko naj bi stali medicinski pripomočki in zdravila v drugih bolnišnicah. A je novinarka Erika Žnidaršič povedala, da to ni noben problem, saj je še ona kot novinarka brez težav prišla do informacij tudi s pomočjo informacijske pooblaščenke. Gre torej še za en primer pretvarjanja, saj je jasno, da bi do informacij lahko prišli brez večjega napora.

Celjski kardiolog Dragan Kovačič je komentiral, da so zdravniki tako emocionalno navezani na te dražje “stente”, ker le-ti rešujejo življenja, kljub temu da iz Ljubljane ni nobenih poročil o tem, da naj bi bili cenejši škodljivi za zdravje pacientov. “Pacientom moramo nuditi najboljšo možno oskrbo, razen če se dogovorimo, da zaradi omejenosti sredstev ne bomo Švedska in bomo namesto mercedesov vozili golfe,”  je dejal Kovačič.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 1

Dobavitelji so tesno povezani z vodstvi bolnišnic
Pred tremi leti, ko je UKC Ljubljana še kupoval opornice po vrtoglavih cenah, so sklenili posel s poljskim dobaviteljem ameriškega proizvajalca Abbott. Cena je bila kar enkrat nižja, kot jo je zahteval slovenski Mark Medical. Že naslednji dan pa je Bojan Uran, vodja nabave, dobil sporočilo: “Nekdo iz vaše bolnišnice je obvestil ameriškega proizvajalca Abbott, ta pa je poljskemu proizvajalcu prepovedal prodajo UKC-ju. Le kdo je tisti, ki je posredoval in je imel močan finančni interes?” Darko Zorman, ki je bil vrsto let med vodilnimi na področju žilnih opornic, zadeve ni želel komentirati. Dejstvo pa je, da ga že nekaj časa spremljajo govorice o gromozanskem premoženju in o konstantnih srečanjih z dobavitelji.

Nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je dogajanje leta 2013 komentiral z besedami, da nič ne ve glede tega, kdo naj bi bil v UKC Ljubljana tisti, ki naj bi bil povezan z dobaviteljem Mark Medicalom, ter se pohvalil, da naj bi bil prav on tisti, ki je vodil postopek nabave cenejših “stentov”. Med drugim je dodal, da v bolnišnici nikoli niso raziskovali, kdo naj bi bila tista oseba, ki naj bi prekinila pogodbo s cenejšim poljskim proizvajalcem.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 1

V UKC-ju pa je peščica izvedla boj za cene opornic, ki so primerljive s tistimi v tujini. Na javnem razpisu leta 2014 so izločili dragega ameriškega proizvajalca Mark Medical, kar je povzročilo padec cen, v drugih slovenskih bolnišnicah pa je poslovanje teklo naprej. Lani pa so kljub temu vgradili več kot 100 opornic Mark Medicala, česar pa v UKC-ju niso želeli komentirati. Dejstvo je, da so jih kupovali tudi mimo javnega razpisa.

Najpomembnejši dobavitelj v Sloveniji je Mark Medical
Mark Medical je eden izmed najpomembnejših dobaviteljev v Sloveniji – lani je prejel 16,5 milijona javnih sredstev. Lastnika ima v sosednji državi Italiji, podjetja pa na Balkanu. Italijanski Mark Medical kupuje opornice ameriškega podjetja Abbott, ki jih nato proda svojemu podjetju v Sloveniji, ta pa zopet dražje naprej našim bolnišnicam.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 1

V primeru, da preko naročilnic ne gre, se najdejo druge poti
Če ne gre z naročilnicami, gre pa na drug način. Eden izmed takih primerov predstavlja mariborski UKC, kjer je sedem interventnih kardiologov podpisalo pismo, v katerem zahtevajo titanove opornice, ki jih dobavlja podjetje Vasc-Med. Ta zahteva pa se je celo znašla v vsebini javnega naročila, pri čemer je bila dopisana utemeljitev, da so opornice Optimax nezamenljive. Sašo Matas, direktor direktorata za javna naročila, je komentiral, da sta takšni zahteva in izbira postopka povsem nezakoniti. Zgrožena kazen za takšno ravnanje je 100.000 evrov za javnega naročnika in izločitev odgovorne osebe iz postopka javnega naročanja za obdobje treh let.

Podkupovanje s strani dobaviteljev je slovenska praksa
V včerajšnji oddaji Tarča so razkrili sodni dokument, ki vsebuje seznam izplačanih podkupnin, kar jasno priča o tem, kako pri nas poteka dogovarjanje z dobavitelji mimo javnih naročil.

Foto: Printscreen

Foto: Print Screen

Na podlagi pričanja ene izmed skesank med dobavitelji Urške Jurkovič so poslovali tako, da so z dobaviteljevega računa v Avstriji podkupnino za dobljeni posel v višini 5 do 10 odstotkov vrednosti posla nakazali na račune bližnjih prijateljev ali znancev, pa tudi celo na račun pokojne žene. Seveda je bila tudi pot denarja skrbno premišljena, saj so nakazovali denar na transakcijske račune v Avstriji in na Hrvaškem. Zelo malo je bilo izplačanih podkupnin v obliki gotovine. Neverjetno je, da so ovadeni zdravniki celo terjali znesek, če ta v celoti ni bil poplačan v skladu z dogovorom.

Bolnišnice so za plačilo opornic namenile kar 810.000 evrov več, kot bi bilo potrebno
Dejstvo je, da so provizije dajali in jih dajejo dobavitelji, v resnici pa so bolnišnice tiste, ki so jo plačale. Cene medicinskega materiala so bile iz tega razloga toliko višje. Bolnišnice so leta 2015 za žilne opornice plačale 810.000 evrov več, kot če bi jih kupovale po enaki ceni, kot jih UKC Ljubljana. Dobavitelji so si lahko skupaj s proizvajalci razdelili kar 810.000 evrov provizij.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 1

Korupcija in nesposobnost si v našem zdravstvu maneta roke
Kirurg in kritik zdravstvenega sistema Erik Brecelj je dejal, da za čisto vse v zdravstvu tudi ni kriva samo korupcija, ampak tudi nesposobnost. “Izpostavil bi problem standardov, saj ima vsaka bolnišnica svoje, nekatere pa sploh ne, to predstavlja velik problem,” je dejal ter dodal, da bi bilo nujno, da bi zdravniška organizacija postavila strokovne standarde, ki bi bili enotni za celotno državo. Ortoped Danijel Bešič Loredan je prav tako kot Brecelj dejal, da sta nesposobnost in korupcija v našem zdravstvenem sistemu neločljivo povezani, ter izpostavil, da če denar ne gre za zdravljenje, gre pa nekam drugam.

Pravna svetovalka Milena Basta Trtnik je glede dejstva, da kar 50 odstotkov nabav poteka mimo javnih naročil, opozorila, da zakon dopušča nabavo predmeta mimo zakona o javnem naročanju – tu govorimo o evidenčnih naročilih, katerih vrednost je nižja od 20.000 evrov brez DDV-ja. “Zakon je zelo jasen v tem, da ko gre za istovrsten predmet in seštevek vrednosti teh predmetov, je nujno, da se naročniki ne izgovarjajo in izvedejo postopek javnega naročanja,”  je dejala.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 3

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je na informacije glede gromozanskih razlik v cenah žilnih opornic odzvala s komentarjem, da je presenečena, da se še sedaj niso uredile razmere na tem področju, ter izpostavila, da vlada zagovarja ničelno toleranco do korupcije.

Na severu ni posrednikov, kar zagotavlja nižje cene medicinskih pripomočkov
Stanje v državah, kot sta na primer Finska in Švedska, je na področju zdravstva popolnoma drugačno kot pri nas. Na Finskem se cena običajne kakovostne žilne opornice novega tipa giblje okrog 130 evrov, za bolj specifične opornice pa odštejejo od 170 do 190 evrov. Vidimo lahko, da je pri nas cena opornice kar 8-krat višja kot na Finskem, pri čemer ni zanemarljivo, da so pri nas nekatere opornice celo že zastarele. Cene v eni izmed finskih bolnišnic so nizke ne glede na to, da ne dajejo velikih naročil. Ključna je nabavna veriga, saj na Finskem za razliko preprodajalcev ni, zato bolnišnice kupujejo pripomočke neposredno pri proizvajalcu. Na Švedskem ista opornica iz celjske in mariborske bolnišnice znaša 225 evrov namesto 875 evrov, tako lahko vidimo, da so pri nas kar 4-krat dražje.

Korupcija v zdravstvu: Zakaj Tarča ni razkrivala tudi povezav Marka Medicala in slovenske politične elite? 4

V Sloveniji dopuščamo bogatenje posrednikov
Kot lahko vidimo – bolj kot gremo na sever, višje so cene, nižja je cena zdravstvenih materialov, saj je tukaj mogoče zaslediti nizko stopnjo korupcije. 1,2 milijona evrov bi lahko skupaj prihranile slovenske bolnišnice, če bi odrezale posrednike in kupovale po povprečni ceni na severu. V Sloveniji se tako dopušča dajanje denarja posrednikov, mi pa zbiramo zamaške za operacijo otrok, katerih starši ne zmorejo plačati zdravljenja svojih otrok.

Na vprašanje, kdaj bo država centralizirala nabavo medicinskih pripomočkov, je ministrica odgovorila, da je nabava rokavic in plenic že stekla, ter opozorila, da se standardov za pripomočke ne da narediti kar čez noč.

Kovačič je opozoril, da okrog razpisov obstaja milijon interesov, zdravnik Danijel Bešič Loredan pa je poudaril, da se politika čisto preveč vmešava v svete zavodov, in dodal prepričanje, da bi nujno potrebovali profesionalne nadzornike.

V novogoriški bolnišnici so kolki preplačani za kar 71 odstotkov
Splošna bolnišnica Nova Gorica je bila edina, ki umetnih kolkov ni kupovala od podjetja Lima Corporate, ampak od posredniškega podjetja Primsell, zato ne preseneča podatek, da je prav tam cena kolkov najdražja v celi Sloveniji. Številke kažejo na kar 71-odstotno preplačilo. Proteze za kolk s kovinsko glavo so v Novi Gorici kupovali za 1818 evrov, v jeseniški bolnišnici pa za 1061 evrov, razlika v ceni tako znaša 757 evrov. Pri kolkih s keramično glavo so v Celju plačali 1515 evrov, v Novi Gorici pa kar 2587 evrov.

Furlanu novogoriška bolnišnica predstavlja zlato jamo
Glavnega dobavitelja za proteze za kolk predstavlja Primsell iz Ajdovščine, lastnik in direktor podjetja je Aleš Furlan, brat Harija Furlana, prvega človeka specializiranega državnega tožilstva. Za podjetje Primsell je novogoriška bolnišnica predstavljala pravo zlato jamo kar dve desetletji, saj večina njihovih dohodkov izvira iz bolnišnice. Nekdanji direktor bolnišnice Darko Žiberna in sedanja direktorica Nataša Fikfak sta med odgovornimi za bogatenje Primsella. Pred očmi javnosti pa se je skrila tudi Marjetka Štefančič, ključna oseba pri pripravi tistega dela dokumentacije, ki neposredno vpliva na izbiro ponudnika.
.

Preiskovali so ga že kriminalisti
Ljubljana preplačuje tako kolke s kovinsko glavico kot tudi tiste s keramično – v primerjavi s Celjem kupuje keramične kolke preko posrednikov in za enega odšteje 2122 evrov, celjska bolnišnica pa 1515 evrov, kar kaže na to, da ga preplačuje za kar 607 evrov. Ljubljani kolke dobavlja mariborsko podjetje J.S. Evro-Medical Company lastnika Jožeta Strnada, med dobavitelji pa je tudi podjetje Mark Medical, na vrata katerih so kriminalisti že trkali pred dvema letoma. To podjetje pa je tudi eno izmed največjih sponzorjev seminarjev zdravnikov v UKC Ljubljana. Za razliko od drugih bolnišnic je UKC Ljubljana prisegal na 12 različnih proizvajalcev prek 8 dobaviteljev, kar vpliva na višje cene. Na Finskem pa so za primerjavo v zadnjih šestih letih cene strmo padle, saj so za nizke cene ključne dolgoročne pogodbe.

Nepotizem pa se kaže tudi v primeru bratov Furlan – šempetrski bolnišnici kolke dobavlja podjetje Aleša Furlana, ki je brat Harija Furlana, torej vodje specializiranega državnega tožilstva. In prav to tožilstvo preiskuje nabavo predragih kolkov. Težko verjetno je, da bo Harij korektno in neodvisno preiskoval svojega brata. Še ena zgodba torej, v kateri je malo verjetno, da bo prišlo do pravičnega epiloga.

Kolar Celarčeva je kljub kaotičnim razmeram v zdravstvu izjavila, da je bilo v zadnjih dveh letih narejenega veliko, in dodala, da sprememb ni mogoče doseči kar čez noč in da je veliko na grbi morale direktorjev zavodov. Ministrica je med drugim v oddaji razkrila, da ji grozijo zaradi drezanja v različne mreže, zaradi česar naj bi grožnje nekaterih dobaviteljev prijavila policiji, kar kaže na to, da se dobavitelji z vsemi kremplji borijo za ohranjanje privilegijev.

Dobro ceno je mogoče doseči, če obstaja za njo politična volja
Slovenija pa se sooča tudi s problemom predragih zdravil, ki so v številnih drugih evropskih državah dosti cenejša, saj tam zdravila kupujejo direktno od proizvajalcev, ne pa od posrednikov, kot to velja pri nas. Naravnost smešno je, da cene oblikujemo na podlagi teh v Nemčiji, Franciji in Avstriji, kjer vlada veliko višji življenjski standard kot pri nas. Neresničen je argument ministrice, da na visoko ceno vpliva majhnost trga, saj je živi dokaz za to Estonija, za katero so značilne nižje cene zdravil. Gre za to, da lahko prav vsaka država dobi dobro ceno, če le-to seveda želi.

Razpršenost nabave in nenehno vmešavanje podjetja Mark Medicala prinašata visoko ceno zdravil in medicinskih pripomočkov. Igro vodijo dobavitelji, odgovorne so bolnišnice, za stroške dobaviteljev pa so vendarle ministri tisti, ki bi morali odgovarjati.

Tarča pa je zamolčala to pomembno navezo
Žal pa Tarča ni predstavila povezav Mark Medicala in zamejske družbe KB1909 na eni strani z Mladino in nekaterimi vplivnimi in vidnimi slovenskimi politiki na drugi strani. Je pa o tem pisal Portal Plus, in sicer: “Znana je zgodba slovenskega podjetja Mark Medical d.o.o., ki je prečrpaval denar na italijansko stran meje v materinsko podjetje Mark Medical s.p.a., ki je bilo nekoč del konglomerata KB1909, naslednika slavnega udbovskega Saftija.” In prav o Saftiju so kot o odrešilni bilki, ki lahko reši Trst, pisali v Mladini, kjer so zapisali, da je “med lastniki tržaške banke tudi vodstvo zamejske finančne družbe Safti, ki je bila nekoč vez med našimi in italijanskimi podjetji, zaradi naštetih obtožb pa je skoraj povsem propadla. Nastala je kot nekakšen poskus rešitve tamkajšnje Jadranske banke, ki so jo imeli v lasti Slovenci, Hrvati in posredno tudi Čehi. Slovani torej.”

Holding Safti je bil že večkrat tik pred likvidacijo, tržaškemu tožilstvu pa ga je med drugim ovadil tudi zamejec Boris Čok zaradi številnih kaznivih dejanj, kot so “financiranje političnih strank, utaja davkov, nezakonit iznos kapitala”, še poročajo v Mladini. Sicer pa so na plano v raznih preiskavah Saftija prišli osupljivi dokazi, med drugim tudi to, da “Saftijevo podjetje Adit igra vlogo posrednika pri ilegalnem prelivanju slovenskega denarja, ki so ga prenašali v Italijo bodisi v kovčkih bodisi prek različnih poslov. Denar naj bi potoval zgolj do zamejskih levičarskih krogov, kar naj bi bilo še posebej očitno pri tem, da je bil direktor Adita Boris Platovšek nekoč član posebne koordinacije izvršnega sveta za krepitev materialne osnove Slovencev v Italiji. V prihodnjih mesecih je postal Platovšek prvi slovenski ‘mafijski skesanec’. Saftiju so očitali, da je mafija, in vsaka mafija ima pač svojega Platovška.” (objavljeno v Mladini)

Konkretno o imenih, kdo naj bi bil vpleten v nezakonite posle
Mladina v tem istem članku iz leta 2002 še poroča, da je bil Platovšek glavni informator za članke proti Saftiju. Citiramo: “Njegov očitek je bil, da je Saftijevo podjetje Adit, katerega direktor je bil, ‘pralo’ denar za opredeljene potrebe zamejskih Slovencev, pri tem pa naj bi se marsikatera deviza, namenjena manjšini, izgubila v korist nekaterih gospodarstvenikov, pa tudi politikov v Italiji.” Razkrivajo še, da naj bi bila v te posle vmešana številna slovenska imena, predvsem z levice, kot so Mitja Ribičič, Milan Kučan, Franci Perčič, ter vodilni na Saftiju Darij Cupin, Aljoša Mrak in Suadam Kapič.

N. Ž., M. S.