Direktor ajdovskega podjetja ministru Počivalšku očita koruptivne posle z Avstrijci: Država naj bi po njegovem uničevala BIA Separations, da bi uvozila Magno

Datum:

V Ajdovščini se že nekaj časa bije srdita bitka za obstanek nekdaj zelo uspešnega podjetja Bia Separations, tudi dobitnika primorsko-notranjske gazele, ki se je zaradi nenavadnega ravnanja svojega večinskega lastnika, avstrijske družbe Bia Separations GmbH, znašlo tik pred propadom. Sodišče namreč trenutno odloča o morebitni prisilni poravnavi, ki si je silno želijo v Ajdovščini in s katero se strinjajo vsi upniki, razen Avstrijcev. Podjetje namreč že nekaj časa posluje zelo dobro in celo presega zastavljene načrte, zato bi morali biti izpolnjeni vsi pogoji za njegovo nadaljnje delovanje, saj bi tudi upniki na takšen način iz stečajne mase iztržili največ denarja. Ravno zato je nenavadno, da skušajo Avstrijci na vsak način družbo uničiti – po mnenju direktorja Bia Separations, Aleša Štancarja, gre za očitne povezave z vladnim poslom Magne Steyr. “Če se v Ajdovščini uniči visokotehnološka delovna mesta, ki se prenesejo v Avstrijo, v zameno Avstrija odpre nizkotehnološka delovna mesta, ki jih bo v glavnem treba popolniti z delavci iz sosednjih držav,” pravi Štancar, ki sumi, da za politično kupčijo stoji predvsem gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Naj spomnimo. Bia Separations iz Ajdovščine razvija in proizvaja materiale za čiščenje biofarmacevtskih zdravil. V podjetju je trenutno zaposlenih okrog 40 ljudi, v najboljših časih pa so jih zaposlovali tudi že 70. Vsaj 20 je bilo doktorjev znanosti – njihovi kupci so po pisanju časnika Domovina.je predvsem farmacevtska podjetja in družbe, ki se ukvarjajo z biotehnološkimi izdelki. Ob tem je vredno omeniti, da je bil doktor biotehnologije Aleš Štancar leta 2005 izbran celo za podjetnika leta.

Narobe svet: Ajdovsko podjetje okreva, povečuje dobiček in zaposluje, Avstrijci pa ga skušajo pognati v stečaj
Družba je samo v mesecu maju dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 404 tisoč evrov, povečale so se tudi zaloge materiala v skladišču, in sicer za 86 tisoč evrov, drugi poslovni dohodki so bili v maju dobrih 91 tisoč evrov. Kosmati donos iz poslovanja je znašal 583 tisoč evrov. Družba redno in v roku poravnava vse svoje obveznosti iz naslova rednega poslovanja.

Posledica vse boljšega poslovanja ajdovske družbe je pridobitev novih strateških partnerjev, zaradi česar posluje celo bolje od predvidenega v Načrtu finančnega prestrukturiranja (NFP), trenutno poslovanje je namreč za kar 63 % boljše od načrta. Domovina.je je pred dnevi še poročala, da bo planiran promet 8 milijonov evrov do leta 2021 tako dosežen že leta 2019.

Foto: YouTube. Ajdovsko podjetje BIA Separation.

Matična družba ni želela plačevati raziskovalnih projektov za posel z Japonci
Zgodba se je sicer za nekdaj zelo uspešno podjetje Bia Separations začela zapletati, ko so podpisali investicijsko pogodbo z japonskima multinacionalkama, ki sta vanjo vložili 100 milijonov evrov. Domovina.je poroča, da je bila ajdovska družba sopodpisnica te pogodbe, ki ji je nalagala izvajanje raziskovalnih projektov, ki bi jih morala plačevati matična družba. A se je zapletlo leta 2014, ko Avstrijci zaradi nesoglasij niso želeli več plačevati, ajdovska družba pa tako ni zmogla vračati posojil bankam, ki so jih slednje zato odpoklicale.

Direktor Štancar se je ves čas bal, da gre pravzaprav za poskus sovražnega prevzema s strani enega od solastnikov avstrijskega BIA Separations GbmH. Lani je v intervjuju za 24ur Štancar denimo izjavil, da je omenjeno podjetje Slovencem dolžno kar 3,5 milijona evrov za opravljeno delo na projektu z Japonci. Ravno zato se je ajdovsko podjetje znašlo v velikih finančnih težavah. Izplačila plač so zamujala, ljudje, predvsem dobro plačani znanstveniki, so začeli odhajati.

Bizarno: S prisilno poravnavo dolga se ni strinjal samo večinski lastnik
Podjetju BIA Separations po besedah direktorja na koncu ni preostalo drugega, kot da se poskuša rešiti z dokapitalizacijo, a je večinski lastnik BIA Separation GmbH glasoval proti. Druga možnost je bila prisilna poravnava, s katero se je strinjala večina upnikov, razen enega – večinskega lastnika. To je popolnoma v nasprotju s prakso, saj si ponavadi upniki želijo, da dolžnik finančno okreva in v celoti poplača svoje dolgove, zato je sila nenavadno, da je avstrijska družba prek svojega uradnega zastopnika Michaela Wagnerja odločena slovensko podjetje poslati v stečaj.

Wagner sicer kot argument proti prisilni poravnavi navaja dejstvo, da je terjatev iz naslova “pogodbe o sofinanciranju” v višini dobrega milijona evrov prijavila tudi Agencija RS za spodbujanje podjetništva in inovacij. Obenem pa je ministrstvo za gospodarstvo proti Bia Seperations, d. o. o., vložilo tožbo v višini 50 tisoč evrov v povezavi z dodeljevanjem vzpodbud v okviru projekta Eureka, je poročala Domovina.je. Zahteva ministrstva, da direktor podpiše aneks k pogodbi za projekt Eureka, s katerim bi kršil insolvenčno zakonodajo, pa je tako ali tako protipravna in si zasluži kazenski pregon, v svoji pritožbi sodišču trdi direktor. Po mnenju dolžnika gre sicer za absurdno previsoko terjatev, ki nakazuje, da avstrijski družbi pri njenem načrtu uničenja pravzaprav pomaga kar slovenska država.

Politična kupčija – Ajdovščina za Magno Steyr v Hočah?
Zanimivo je, da v primeru stečaja gospodarsko ministrstvo in agencija iz stečajne mase kot navadna upnika dobita največ 4 odstotke od zahtevanega dobrega milijona evrov. Ta avstrijsko-slovenska naveza torej v Ajdovščini uničuje podjetje s 50 visokotehnološkimi delovnimi mesti, da bi dobila povrnjenih vsega skupaj 40 tisoč evrov, kar je pravi drobiž. “To je naravnost groteskno, če pomislimo, da minister Zdravko Počivalšek ves čas na glas zagovarja povečanje podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj ter spodbujanje vključevanja slovenskega gospodarstva v mednarodne znanstveno raziskovalne programe. V Ajdovščini pa so samo v zadnjem letu dodatno zaposlili 15 domačih visoko izobraženih kadrov, ki so bili brez ustrezne zaposlitve,” meni Štancar.

Foto: YouTube. Magna Steyr.

Ravno zato direktor BIA Separations Aleš Štancar zaključuje, “da je edina (logična) razlaga te absurdne zahteve, da gre za politično kupčijo, vezano na projekt Magna Steyr. V Ajdovščini se uniči visokotehnološka delovna mesta, ki se prenesejo v Avstrijo … V zameno pa Avstrija odpre nizkotehnološka delovna mesta, ki jih bo v glavnem treba popolniti z delavci iz sosednjih držav!” Če bi se Štancarjeve navedbe izkazale za resnične, bi bil to sicer zelo upravičen razlog za ministrov odstop.

Z ministrstva smo v sredo prejeli odgovore na naša vprašanja v povezavi z zgoraj omenjenimi trditvami, ki jih objavljamo spodaj:

Spoštovani,

prejeli smo vaše novinarsko vprašanje, ki se nanaša na podjetje Bia Separations d.o.o. in postopke, ki jih v zvezi s tem vodi ministrstvo. Vprašanje se nanaša na dve pogodbi o sofinanciranju, od česar je podjetje eno pogodbo podpisalo z agencijo SPIRIT, drugo pa z ministrstvom. Postopkov, ki jih je v zvezi s pogodbo o sofinanciranju vodila agencija ministrstvo ne pozna v celoti saj jih ni vodilo, zaradi česar jih niti ne more komentirati.

Glede pogodbe o sofinanciranju EUREKA projekta s kratkim naslovom CIM-Glyco pa ministrstvo na vaša vprašanja odgovarja sledeče:

1. Podjetje je pogodbo z ministrstvom podpisalo 29.4.2015 in sicer za sofinanciranje projekta v letih 2015, 2016, 2017 in 2018. Projekt sam naj bi trajal od 1.1.2015 do 31.12.2017. Ministrstvo je skladno s pogodbo, dne 16.10.2015 prejelo prvi zahtevek za izplačilo. Po uskladitvi zahtevka, je bilo podjetju dne 28.12.2015 izplačanih 47.889,24€. Točno ta znesek, skupaj zamudnimi obrestmi, ki jih določa tudi medsebojna pogodba, je tudi znesek, ki ga ministrstvo terja od prejemnika Bia Separation. V kolikor se vprašanje o ustreznosti zneska nanaša na pogodbo za projekt EUREKA (CIM-Glyco) torej menimo, da je znesek ustrezen. O navedenem bo odločilo tudi sodišče, pri katerem je ministrstvo oz. Državno pravobranilstvo vložilo tožbo za vračilo sredstev. Ministrstvo je v zvezi s tem ravnalo v celoti skladno s pogodbo, s pogoji katere, se je podjetje strinjalo že ob oddaji vloge na javni razpis, izrecno pa tudi z njenim podpisom. Ministrstvo je glede na to, da je podjetje izrazilo željo, da bi kljub postopku prisilne poravnave z izvajanjem pogodbe nadaljevalo, podjetju ponudilo v podpis aneks k pogodbi, ki bi mu to omogočal, pri čemer pa je bilo ministrstvo glede na nastalo situacijo vseeno dolžno zagotoviti zavarovanje terjatve do podjetja ob upoštevanju vseh možnih prihodnih situacij v zvezi s podjetjem. Kot navajate tudi sami, je bil podjetju torej v podpis ponujen aneks, podpis katerega pa je le-to zavrnilo.

2. Ministrstvo je mnenja (in to kaže tudi dosedanja sodna praksa), da terjatev ministrstva, glede na to, da je nastala po začetku postopka prisilne poravnave ni podvržena pravilom, ki veljajo za terjatve nastale pred postopkom prisilne poravnave. Tako podpis pogodbe, kot tudi podpis aneksa pomeni sporazumno izjavo volje, k kateri pa stranki lahko pristopita, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji. V kolikor zaradi postopka prisilne poravnave podjetje aneksa ni smelo podpisati je to dejstvo, na katerega mora paziti podjetje in ne ministrstvo. Ministrstvo je tudi mnenja, da glede na to, da je šlo za terjatev in ne sprejemanje novih obveznosti, aneks tudi ni bil v nasprotju z insolvenčno zakonodajo.

3. V kolikor se navedba o tem, da naj bi bil projekt v praktično v celoti zaključen, nanaša na EUREKA projekt, ministrstvo sporoča, da temu ni tako. Projekt v času izlačila ni bil izveden še niti v 1/3, saj je bilo njegovo trajanje predvideno do 28.12.2017. Iz tega torej jasno izhaja, da projekt še ni mogel biti “praktično v celoti zaključen”, kot je navedeno v vašem vprašanju.

Glede g. Wagnerja, kakor navedeno in kakor je razvidno iz poročila v prilogi, gre za stečajnega upravitelja Avstrijske BIA. Navedeni nasprotuje prisilni poravnavi. Z ministrstvom ni povezan na noben način. Prvič smo zanj zvedeli ravno iz navedenega poročila.

Na uradni spletni strani https://www.bloomberg.com/research/stocks/private/snapshot.asp?privcapid=108503409 je več kot očitno razvidno, da je direktor slovenskega kot tudi avstrijskega podjetja Bia Separations ena te ista oseba. Ter, da je Dr. Matej Penca, ki je solastnik in član odbora, leta nazaj vodil sektor za tehnologijo na takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo.

L. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...