Vlada se ne strinja s predlogom priporočila SDS za odpravo zastaranja kazenskih postopkov, saj v koaliciji menijo, da imajo boljše predloge zakonov, ki bodo ustrezneje uredili to področje.
Vladna koalicija ni naklonjena predlogu priporočila glede odprave zastaranja kazenskih postopkov in preprečevanja možnih zlorab, kar je v parlamentu vložila SDS. V vladi namreč menijo, da se pripravljajo določeni predlogi zakonov, ki so ključnega pomena, in ki bodo ustreznejši za obravnavano področje.
Ni jasno koliko zadev je zastaranih
Poslanci stranke SDS so namreč opozorili, da enovita statistike glede zastaranja kazenskih postopkov ne obstaja. Zaradi tega podajajo sklepe, s katerimi bi DZ, vladajoči koaliciji, pravosodnemu ministrstvu in pravosodju kot takemu dali priporočila, za ureditev tega stanja na takšen način, da bo jasno, koliko zadev je zastaranih.
V pripravi sta že predloga zakonov za ureditev tovrstne problematike
Vlada se sicer v svojem mnenju strinja z ugotovitvami glede negativnih učinkov, ki jih imajo zastarane kazenske zadeve, obenem pa poudarja, da so že pripravljajo predlogi zakonov (še posebej noveli zakona o pravdnem postopku in zakona o kazenskem postopku), ki bodo bolj ustrezno opredelili časovni vidik za reševanje zadev oziroma zastaranje.
“Zastaranje brez dvoma predstavlja neugoden in nezaželen rezultat kazenskega postopka, a gre hkrati za pomemben institut kazenskega prava, ki rezultira v potrditvi domneve nedolžnosti,” je glede obravnavane problematike zapisala vlada. Zastaranje je tako še zlasti neuspeh za državo, ki v postavljenih časovnih okvirjih ni sposobna izpeljati kazenskih postopkov.
Enakost pred zakonom je pod vprašajem
Vlada meni, da je to še posebej nesprejemljivo iz stališča enakosti pred zakonom, z vidika žrtev ter oškodovancev kaznivih dejanj, pa tudi glede na ekonomičnost in smotrne porabe sredstev iz proračuna. “In vendar se po razpoložljivih podatkih stanje na tem področju izboljšuje,” so še zapisali za javnost.
Zastaranju se nameravata posvečati tako vlada kot tudi pravosodno ministrstvo
Ob tem navajajo, da bosta tako vladajoča koalicija, kot tudi pravosodno ministrstvo tudi v prihodnje posvečala pozornost primerom zastaranja, pri katerih bo iz konkretnih primerov razvidno, da je zastaranje zagrešilo sodišče. V predlogu ugotavljanja stanja za preteklost, pa vlada meni, da samo po sebi ne bo prineslo izboljšanja stanja in zmanjšalo število zastaranih zadev v prihodnosti. Analize stanja iz preteklosti bodo opravila sodišča, z namenom odprave morebitnih nepravilnosti.
Vinko Gorenak je pred dnevi na novinarski konferenci predstavil predlog priporočila za odpravo zastaranja kazenskih postopkov in preprečevanja morebitnih zlorab. Le-tega ga je poslanska skupina sicer že vložila v parlamentarni postopek. Omenjeni poslanec, si je glede problematike zastaranja na sodiščih že zastavil vprašanje, kaj se s temi zastaranji dogaja: “Na to vprašanje sem si skušal odgovoriti na različne načine, tako da sem bral mnoga gradiva sodišč, različna poročila in prišel sem do zaključka, da ne morem ugotoviti podatkov in da država nima na enem mestu podatkov, ki bi govorili o tem, koliko stvari v slovenskem pravosodju zastara.”
Zastarani primeri so pereč problem
V zvezi s tem je navedel, da sodna statistika nima rubrike o zastaranju oziroma podatke o tem, koliko je primerov zastaranja: “V sodni statistiki najdemo podatek: ‘rešeno z ustavitvijo postopka’. Primer je rešen, postopek pa je lahko bil ustavljen zaradi mnogih razlogov, eden od njih je lahko tudi zastaranje,” Ob tem se pojavlja vprašanje, ali ima za to pereče področje vlada zares bolj ustrezne predloge?
D. M., STA