“Pilot helikopterja Mrlak ni bil sodelavec Teritorialne obrambe. Nisem vedel, kdo je v helikopterju niti ali je bil oborožen – kar pa je irelevantno,” je o obtožbi sodnice Deše Cener, ki Krkoviča bremeni umora pilota JLA med osamosvojitveno vojno leta 1991, povedal brigadir Anton Krkovič.
Anton Krkovič, ki je dal ukaz za sestrelitev helikopterja Jugoslovanske ljudske armade (JLA), je na novinarski konferenci pojasnil, da ni ciljal v osebo, temveč izključno v objekt. Poleg tega se je tega dne – 27. junija 1991 – na Slovenijo pričela agresija s strani JLA. Kot dokaz je predstavil depešo generala JLA Konrada Kolška, ki je takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta obvestil, da bodo zasedli vse mejne prehode in postopali po pravilih bojne uporabe enot. “Vsak odpor bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali naredbodajalci in izvršitelji,” je zapisal v vojni napovedi.
Glede okoliščin sestrelitve helikopterja je Krkovič še pojasnil, da je ta poletel iz šentviške vojašnice in pristal na Kodeljevem, kjer je bila pekarna, ki je oskrbovala jugoslovansko armado. Poleg tega je helikopter letel nad položaji, za katere je veljala prepoved preletov in ki jih je brigada Moris varovala z ustreznim orožjem. Brigadir prav tako odločno zavrača govorice, ki so se pojavile zadnje dni, da je imel pilot Toni Mrlak namen prestopiti na slovensko stran. “Če bi želel prebegniti, bi lahko to storil in pristal kjerkoli. Prav tako se ni odzval na jutranji klic, naj Slovenci ne sodelujejo z JLA.”
Sodnica je instrument vodilnih
Glede procesa, ki ga je sodnica Cenerjeva sprožila proti njemu, je Krkovič pojasnil, da le-ta nima realne osnove, temveč globoko politično ozadje. “Tisti, ki vodijo to sodnico, jo vidijo kot instrument, ki ga bodo po uporabi zavrgli.” Prav tako je dejal, da se bo zaradi tega procesa za vedno spremenil status umrlega pilota Mrlaka, saj se je s tem odprla Pandorina skrinjica, in napovedal, da bo na kraj, kjer je bil sestreljen helikopter, potrebno postaviti spominsko ploščo.
Želijo očrniti osamosvojitelje
Krkovič pravi, da slovenskim sodiščem po izkušnji s Patrio, zaradi katere je moral na več kot 50 obravnav in je bil protipravno v zaporu 294 dni, upravičeno ne zaupa več. Po njegovem je imela sodnica vse možnosti, da bi predlog umaknila, pa tega ni storila. “Sodnica dobiva specialne primere in nihče me ne bo prepričal, da je ta sodnica dobila ta primer po vrstnem redu in naključnem izboru,” je dodal Krkovič o političnih ozadjih v sodstvu. Kot še pravi, dogodki sovpadajo s praznovanjem 25-letnice osamosvojitve, ko želijo očrniti osamosvojitelje in povzdigniti tiste, ki so bili proti osamosvojitvi.
Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonodaji
Krkoviča pravna razlaga pravnikov, ki trdijo, da je uporabljena kazenska zakonodaja Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki je milejša, ne prepriča. “Ne dovolim, da se mi sodi po jugoslovanski zakonih. Če me boste zaprli, me dajte po slovenski zakonodaji,” je kritiziral obtožbe in dejal, da te žalijo njegovo čast in slovenski ponos. “Če bo potrebno, bom prevzel odgovornost tudi za tiste, ki so pritisnili na sprožilec,” je dodal.
M. P.