Krut načrt OF: Družina, ki ima v svoji sredi enega samega izrazitega protikomunista, se likvidira totalno, to je do zadnjega dojenčka (4. del)

Foto: Knjiga Črne bukve

Iz vodstva Osvobodilne fronte v Ljubljani je junija 1945 prišel nasprotnikom komunizma v roke načrt za pokol prav vsega, kar ni komunistično, na deželi in v Ljubljani. Načrt je pravil: “… Prvih šest ur po koncu vojne bo odločilnih za komunistično stranko. Če zmaga tedaj, bo vladala, če ne, pa pade za vedno. Če propade, so izgubljeni voditelji in prvaki, zakaj bežati ne bodo mogli nikamor. Zato mora vsak pripadnik Osvobodilne fronte in Komunistične partije brezpogojno izpolniti svojo nalogo in bliskovito likvidirati vse nasprotnike in vse, ki bi bili komunizmu kakorkoli nevarni. Uiti ne sme nihče, zato odgovarjajo tisti, ki so za likvidacijo določeni, s svojo glavo … Družina, ki ima v svoji sredi enega samega izrazitega protikomunista, se likvidira totalno, to je do zadnjega dojenčka.”

Prav tako je bilo mogoče v načrtu prebrati: “Likvidirati je treba vso inteligenco, ki ni včlanjena v komunistični stranki. Kdor samo simpatizira z Osvobodilno fronto, mu ne bo prizaneseno, ker bi taki mlačneži utegnili ustvarjati nezadovoljstvo v bodoči sovjetski državi. Poklati je treba vse trgovce, obrtnike, državne uradnike, zasebne nameščence in male hišne posestnike ter njihove družine. Jasno je, da morajo izginiti tudi vsi bogataši, veliki posestniki, industrialci in podobno. Likvidirani bodo vsi mali zastopniki dosedanjega reda: častniki, podčastniki, orožniki, policaji, financerji z družinami, razen tistih, ki so člani komunistične stranke. Med prvimi bodo pobiti vsi imovitejši kmetje in njihove družine. Kar se tiče bogatinov, trgovcev in industrialcev, ki z denarjem podpirajo Osvobodilno fronto, velja zanje isto, kakor za tiste, ki so navedeni zgoraj. S tem, da so dajali denar za Osvobodilno fronto, so si hoteli rešiti kožo, a se jim ne bo posrečilo … Pobijalo se bo po spiskih. Seznam tistih, ki jih je treba likvidirati v Ljubljani, vsebuje 12.000 imen. Poleg tega bo po naknadni likvidaciji pomorjenih še okrog 8000 ljudi, torej v Ljubljani skupno 20.000 ljudi. V Ljubljani bo v glavnem pobita vsa slovenska inteligenca. Praktično za pokol je to, da je skoraj vsa v Ljubljani. Pobijati bodo morali tudi otroci. Vsakdo mora imeti pripravljeno svoje orožje. V kolikor ne bo strelnega orožja, mora vsakdo poskrbeti za nože, krampe, sekire, kladiva in podobno …”

“Ni važno, koliko ljudi še ostane na tem teritoriju, ker za nas ni narod prav nič važen”
V govoru, ki ga je imel divizijski politični komisar Ante Novak, s komunističnim imenom “Kladivar”, poleti 1943 v Loški dolini, je dejal: “Vse te sodrge ne bomo hkrati likvidirali, ker se bodo mnogi poskrili, nekaterim pa bo treba vsaj za prvo silo prizanesti, v kolikor nam bodo potrebni za izvrševanje službe pod našim režimom. Brez pardona pa bomo poklali kapitaliste in ves pridobitni sloj. Tu naj si nihče ne dela iluzij, da bi se morda odkupil. Poznamo mi take kupčije. Prizanesli ne bomo niti tistim, ki so se že skušali odkupiti in nam financirajo Osvobodilno fronto, niti za te ne more biti pardona. Kajti mi dobro vemo, da so ti izkoriščevalci ljudske mase navadni konjunkturisti in se nam le hlinijo z večjimi ali manjšimi zneski. Mi se držimo načela, da je treba te sorte zajedavce izkoristiti, kolikor gre, potem jih pa likvidirati. Na svojih spiskih za likvidacijo imamo tudi kulake (kmete) in vse tiste bajtarje in družine, ki niso z nami. Ni važno, koliko ljudi še ostane na tem teritoriju, ker za nas ni narod prav nič važen. Edino važno je to, da mi ostanemo in da zavladamo.”

Kruta usoda v praksi

Foto: Črne bukve

Rafael Martinčič iz Pudoba je prišel v rojstno vas in ustrelil najprej svojega svaka, nato pa še sestrično Ivanko Čač. Mož je obležal takoj mrtev, Ivanka pa je padla v nezavest s prestreljenimi pljuči. Morilca ni bilo prav nič groza tega dejanja. Postavil se je med vrata, vzel v roke nož in prežal na hropečo Ivanko. Štiriletna edinka se je vrgla na umirajočo mamico ter jokala. Čez nekaj minut se je umirajoča zavedela in hčerko tolažila: “Ne jokaj, saj ne bom umrla, saj bom kmalu ozdravela!” Morilec pa je hladnokrvno pristopil k njej in ji porinil nož v prsa, rekoč: “Ne boš ne, prasica!”

Prizaneseno ni bilo niti med molitvijo
Ker ni mogla “narodno-osvobodilna vojska” pobijati ljudi v glavnih vaseh, jih je pobijala v oddaljenih. Tako so ubili 63-letno Frančiško Strle iz Podloža 16. oktobra 1942 samo zato, ker je molila za komuniste, da bi se spreobrnili. Vaška straža je bila v Pudobu, v Kozariščah, pozneje tudi v Danah, toda obrobne vasi so bile še vedno izpostavljene: roparskim napadom”narodno-osvobodilne vojske”. Ljudje niso iz strahu pred njo pospravili s polja niti pridelkov. Zvečer so morali hoditi vsi spat v tiste vasi, kjer so bile straže, pa tudi živino so morali gnati s seboj.

Iz vsake hiše zija groza, iz vsakega grma preži smrt, iz vsakega metra zemlje tuli grob, ni je pedi zemlje v Loški dolini, ki bi ne bila okrvavljena s slovensko krvjo. Skoraj je ni hiše, ki ne bi imela vsaj ene mrtve žrtve, so pa take, ki imajo po štiri, pet ali celo šest ubitih svojcev. Žalosti, bede in strahote razdejanja ni mogoče opisati, to mora človek videti. Potem bo šele spoznal, kaj je Notranjski prineslo rdeče “osvobojenje.”

Foto: iStock

Rdeči kočevski “proces”:
Kaplanu Šinkarju Antonu so očitali najpodlejše stvari. Med njegovim zagovorom je dvorana kričala in ga preklinjala: “Smrt farju, smrt izdajalcu!” On pa je očitanja zavrnil, dokazal nedolžnost in zahteval, naj zaslišijo pet prič, ki so bile še v zaporu. Toda niso jih pustili pričati. Komunistične priče, ki so nastopile proti njemu, so na predsednikova vprašanja, ki sta jih že prej določila politkomisarja, odgovarjale s popolnoma nejasnimi izpovedbami, med drugim: “To smo slišali od drugih, videli pa “seveda nismo!”” Nastopil je tudi neki kmet iz Št. Jerneja, glavna obtožilna priča zoper Šinkarja. Sodnik Kržišnik se je hotel postaviti s to pričo da bi tako popravil sramoto zaradi izjav poprejšnjih, in mu je rekel: “No, tovariš, ti gotovo dobro poznaš zločinca Šinkarja. Pokaži nam ga!”. Ta je odgovoril, da ga celo v mraku ali tudi ponoči pokaže, če je treba, kaj ga ne bi v tako razsvetljeni dvorani. Obrnil se je proti obtožencem, preletel z očmi “zločince” in pokazal kaplana Mavca. Ta je vstal in dejal: “Oprosti. zmotil si se, moje roke so tudi nedolžne!”. Sodni zbor je postal nemiren. Da bi kmet popravil svojo zmoto, je pokazal še tri druge obtožence, ki ni bil nobeden pravi. Predsednik Kržišnik je ves osupel dejal: “Kaj pa če ni tale?” in pokazal na Šinkarja. Priča je rekla takoj: “Ja, ja, tale bo.”

Dne 3. novembra 1942 so domačini potegnili iz Poljančeve jame, 2 km od Potoka pri Muljavi, dve trupli, od katerih je bilo eno truplo neznanega dekleta, drugi pa 39 letni tesar Janez Drobnič iz Potoka pri Krki, oče osmih otrok. Truplo je bilo brez rok in glave. Nesrečno žrtev je najprej Zajec Vinko udaril s krampom po glavi, da se je onesvestil, nato pa mu je Erjavec Avgust dvakrat zasadil konico krampa v čelo. Truplo sta nato vrgla v jamo. V jami trohni še mnogo trupel – sodijo da okoli 30. Komunistični krvnik Vencajz (Vinko Zajec iz Oselice pri Krki) se je jeseni 1942 sam bahal, da je spravil na oni svet čez 50 ljudi. Poleg neštetih drugih zločinov ima na vest tudi umor lastnega brata Toneta in sestre Angele.

Foto: iStock

Žrtve so zakopavali tudi žive
Dne 20. februarja 1943 so komunisti streljali na pogrebni sprevod na Dobrovi pri Ljubljani ter ranili več pogrebcev. Uradni zapiski o poškodbah in vzrokih smrti pravi, da so komunisti živa pokopali 71- letno starko Franeko Žnidaršič in delavca Antona Hribarja, 67- letno slaboumno starko Julko Žnidaršič in 45-letno jetično ženo Alojzijo Hribar pa zverinsko zaklali.

V Kalu pri Semiču je skupina banditov pretepala od rojstva slepega siromaka Črena Martina, ker ni mogel povedati, koga je videl v Semiču. Ko ga je privlekel iz avtomobila, ga je peljal s ceste v gozd čez same parobke, da je padal na vsakem koraku. Krvnik ga je “sočutno” gladil po glavi in zasmehoval: “Revež, ali si se kaj pobil? Gotovo si se kaj udaril. Oprosti, saj ne bo nič hudega!” Prav tako so zasmehovali svoje žrtve tudi drugi, in to pet minut pred smrtjo! Ko ga je pripeljal pred jamo, mu je nastavil brzostrelko prav pred naočnike, rekoč: “Zdaj te bom pa ustrelil, ho, ho, ho!”

Foto: YouTube

Da komunistično politično gibanje spravlja s sveta svoje nasprotnike, je zaradi njegove ideologije razumljivo, četudi po katerikoli človeški morali neodpustljivo. Da pa jih pobija tako nečloveško in divjaško, kakor je to delala slovenska Osvobodilna fronta, pa dokazuje, da so njeni voditelji po načrtu prepustili odstranjevanje političnih nasprotnikov zločincem, popolnoma podivjanim bitjem, ki imena človek ne zaslužijo. Z zverinstvi, s katerimi je Osvobodilna fronta pobijala lastne brate se je za vse čase omadeževala pred lastnim narodom in pred vsem poštenim človeštvom. Slovencu je težko pisati o divjaštvih, ki so jih nad njegovim narodom zagrešili njegovi izgubljeni sinovi. Toda zaradi resnice o pravem obrazu komunizma, ki je pod krinko osvobodilnega gibanja zverinsko pobijal najboljše slovenske ljudi, je potrebno, da navedemo nekaj primerov iz tega žalostnega poglavja slovenskega “narodno-osvobodilnega” boja.

H. M.

  • Silka

    Hvala za dodatno osvetlitev zverinke komunistične ideologije, njenih krvnikov in žrtev. Žal mi je le nekaterih mladih ljudi, ki OF vidijo kot osvobodilno, za vse ostalo pa ostajajo slepi.

  • MEFISTO

    TOLOVARIŠICE in TOLOVAJRIŠI!

    Takle je dobesedni povzetek Načeta OFo dokončni rešitvi narodnega in ustavnega vprašanja Slovencev, ki je bil narejen po smernicah največjega tolovajriša tovariša TITA:

    Besedilo je originalno in ni lektorirano, saj so ga pisali komunistični intelektualci.

    Posebej ga priporočam v branje tolovajrišu, ki se podpisuje kot PRIČEVALCU; Še pomnite tovariši, luckyss, Valter BraniSlav, Jurij Musar ter z drugimi ničvrednimi nicki!

    »…Prvih šest ur po koncu vojne bo odločilnih za komunistično stranko. Če zmaga tedaj bo vladala, če ne, pade za vedno. Če propade, so izgubljeni voditelji in prvaki, zakaj bežati ne bodo mogli nikamor. Zato mora vsak pripadnik Osvobodilne fronte in Komunistične partije brezpogojno izpolniti svojo nalogo in bliskovito likvidirati vse nasprotnike in vse, ki bi bili komunizmu kakorkoli nevarni. Uiti ne sme nihče, zato odgovarjajo tisti, ki so za likvidacijo določeni, s svojo glavo…

    …Družina, ki ima v svoji sredi enega samega izrazitega protikomunista, se likvidira totalno, to je do zadnjega dojenčka. Brezpogojno pa morajo biti likvidirani sledeči:

    1. Znani voditelji protikomunističnega in protiofarskega gibanja, voditelji vseh nacionalnih organizacij itd.

    2. Vsi duhovniki, redovniki in njihovi najožji sodelavci.

    3. Likvidirati je treba vso inteligenco, ki ni včlanjena v komunistični stranki. Kdor samo simpatizira z Osvobodilno fronto, mu ne bo prizanešeno, ker bi taki mlačneži utegnili ustvarjati nezadovoljstvo v bodoči sovjetski državi.

    4. Poklati je treba vse trgovce, obrtnike, državne uradnike, zasebne nameščence, in male hišne posestnike in njihove družine.

    5. Jasno je, da morajo izginiti tudi vsi bogataši, veliki posestniki, industrijalci in podobno.

    6. Likvidirani bodo vsi predstavniki dosedanjega reda: častniki, podčastniki,orožniki, policaji, financarji z družinami, razen tistih, ki so člani komunistične stranke.

    7. Med prvimi bodo likvidirani imovitejši kmetje in njihove družine.

    …Kar se tiče bogatinov, trgovcev, in industrijalcev, ki z denarjem podpirajo Osvobodilno fronto, velja zanje isto, kakor za tiste, ki so navedeni zgoraj. S tem, da so dajali denar za Osvobodilno fronto, so si hoteli rešiti kožo, a se jim ne bo posrečilo…

    …Pobijalo se bo po spiskih. Seznam tistih, ki jih je treba likvidirati v Ljubljani, vsebuje 12.000 imen Poleg tega bo po naknadni likvidaciji pomorjenih še okrog 8.000 ljudi, torej v Ljubljani skupno 20.000 ljudi. V Ljubljani bo v glavnem pobita vsa slovenska inteligenca. Praktično za pokolj je to, da je skoraj vsa v Ljubljani. Vodstvo komunistične partije Slovenije sodi, da za Slovence ne bo nikakšne škode, če bodo ostali brez inteligence, saj bo Slovenija le košček velike boljševiške Rusije – bo kot njena skrajna zahodna pokrajina rezervirana zlasti za bodoče sovjetske obrambne naprave. Če naš narod ne bo imel svoje inteligence, se bo že v nekaj letih docela vživel v boljševiško življenje in miselnost…

    Izven Ljubljane bi se po sodbi vodstva Komunistične partije Slovenije moralo likvidirati še 20.000 Slovencev. Pobitje 40.000 ljudi, to za slovenski narod ne bo imelo nikakršnega pomena.

    Organizacija, ki bo imela nalogo likvidirati vse, ki so na seznamih, je v Ljubljani Ulična hišna zaščita. Ta je organizirana v trojkah in desetkah. Njeno načelo je, da mora v vsaki družini, če ne pa vsaj v vsaki hiši imeti enega organiziranega člana, ki do najmanjše podrobnosti nadzira vse življenje: koliko zaslužijo, kaj kuhajo, kaj govore, s kom se družijo; ki nadzira delo in govorjenje vsakega družinskega člana ali stanovalca ter o vsem poroča svojim višjim. Člani Ulične zaščite so lahko vsi: moški, ženske vseh starosti, tudi otroci. Zato je treba vse člane Ulične zaščite sistematično vzgajati za to nalogo s propagando, z upanjem na rop, itd. Zlasti važno vlogo v Ulični zaščiti igrajo ženske, posebno študentke. Vsak član Ulične zaščite ima nad sabo skrivnega nadzornika, zaupnika Komunistične partije, ki nadzira vse njegovo delovanje.

    Likvidacija bo trajala 1 – 3 dni. V tem času ne o nihče odgovarjal za umore, rope, in tatvine. Agitacijo za Ulično hišno zaščito je treba delati v glavnem z obljubami o ropu, da bodo člani Ulične hišne zaščite v času likvidacije lahko ropali vse, kar je bilo last njihovih žrtev.. Ulična hišna zaščita bo tiste dni gospodar nad vsem. Po preteku likvidacije se bo imovina likvidirancev razlastila v korist države.

    Znamenje za začetek likvidacije bo dalo glavno vodstvo Zaščite. Voditelji skupin bodo nekaj dni poprej obveščeni, kakšno znamenje za začetek. Če bo ponoči, bo najbrž za nekaj časa ugasnila luč. Morda bodo tulile sirene v določenih presledkih, ali pa se bodo na kolesih in avtobusih vozili okoli zaupniki Zaščite,. Na znamenje morajo stopiti v akcijo vsi člani Zaščite s pripravljenim orožjem.

    Vsakdo mora imeti pripravljeno svoje orožje. V kolikor ne bo strelnega orožja, mora vsakdo poskrbeti za nože, krampe, sekire, kladiva in podobno. Napad na stanovanje likvidiranca mora biti hiter, odločen in temeljit. Vsako usmiljenje ali oklevanje pomeni izdajo. Pri likvidaciji je treba paziti, da nihče ne uide.«

    Tisti, ki ste dovolj stari in tisti, ki ste prebrali še kaj drugega kot zbrana dela Marxa, tovariša Tita in Kardelja ter govore Janeza Stanovnika, se še spomnite, da so načrt uresničevali dokaj dosledno in da so ga vsaj kar se števila žrtev tiče celo presegli.

  • Snorri Sturluson

    Kaj so dobrega tile komunisti na svetu naredili?

    • MEFISTO

      Nič dobrega, pa veliko gorja.

      • Snorri Sturluson

        Takšna je njihova natura.

  • MEFISTO

    Ne boste verjeli, da mi je spodnji program pred leti objavilo tudi tolovajriško DELO.

    Ko sta mi odgovorila sam takratni predsednik ZB Janez Stanovnik in še en metuzalemski udeleženec NOB, ki očitno ni bil brez “zaslug”, pa mi DELO ni hotelo objaviti odgovora.

    To je potem prijazno storil REPORTER.

  • MEFISTO

    TOLOVAJRIŠICE IN TOLOVAJRIŠI!

    Da mi kak tolovajriš kot je naprimer Še pomnite tovariši ali Jurij Musar in drugi njegovi nicki, ne bi očitali, da sem si izmislil glavnega tolovajriša tovariša Tita, ki je prispeval temeljne smernice za načrt OF, vam posredujem še njegove zamisli.

    Pero Simić v knjigi Skrivnost stoletja na strani 61 in 62 piše, da je bil Tito že pred vojno obseden z oblastjo. Zatrjeval je, da je treba izvesti revolucijo prej, preden bi to omogočili objektivni razlogi. V februarju 1941 je skupini simpatizerjev predstavil svoj program, ki je obsegal zajetje generalštaba in vlade ter reakcionarnih vojaških osebnosti, razorožitev gojencev vojaških šol in akademij, žandamerije in policije ter vseh vojakov, ki revoluciji ne bi bili naklonjeni ter oblikovanje posebnih revolucionarnih odredov. Rešil je tudi vprašanje strategije. Takole je po Simiću izrecno poudaril Tito:

    »Vsak trenutek moramo nujno izkoristiti za razpihovanje revolucionarne strasti množic, množice je treba usmeriti v najodločnejše akcije in podvige. V odrede lahko sprejmemo celo starce in starke, pa tudi sedemletne dečke,za oblast v mestih se je treba boriti z vsem, s čimer je mogoče – s puškami, pištolami, mitraljezi, bombami, granatami, dinamitom in drugimi eksplozivnim materialom, z noži, bokserji, železnimi drogovi, krpami, prepojenimi s petrolejem, vrvmi, pletenimi lestvami,bodečo žico, žeblji, lopatami, kladivi, pilami itd. V vaseh z železnimi palicami, sekirami, krampi, lopatami, vilami, noži, in razumljivo, tudi s strelnim orožjem. Brezobzirno, neusmiljeno odstranjevanje civilnih in vojaških poglavarjev in vseh drugih sovražnikov ljudstva – to je dolžnost revolucionarjev.«

  • MEFISTO

    Nekdanji predsednik ZB Janez Stanovnik in še en metuzalemski udeleženec pri realizaciji Načrta OF, sta me takrat pozvala, naj v dokaz obstoja tega načrta objavim arhivke podatke, pod katerimi je Načrt OF arhiviran v Arhivu republike Slovenije, katerega je takrat vodil sam Dragan Matič, eden najbolj pokvarjenih poslancev SMC.

    Sveta komunistična preproščina.

  • Antonius

    Danes poizkušajo njihovi dediči po krvi in politiki revolucionarnim komunističnim zločincem oprati krvave roke s spravnim spomenikom sredi Ljubljane, ponižno ljudstvo jih pa s hvaležnostjo in zaupanjem nagrajuje na volitvah.
    Komur gre zaradi sramotnega spomenika spravljanja umorjenih z morilci na kozlanje, sigurno voli SDS.

  • if

    V Skriljah, bližina Ajdovščine, junij 1945, je OF osvobodilna vojska s krampom ubila mater desetih otrok. Njen mož je zaradi hude duševne prizadetosti umrl dva meseca pozneje.
    Kmalu potem je bilo najsterejši od otrok skrivno sporočeno, da bo ubita. Istega dne v zgodnjem delu noči je s svetim pismom in brisačo zbežala v Trst, da si je rešila življenje.
    V Slovenijo je prvič prišla po štiridesetih letih.

    • KIKI

      OF -osvobodilna fronta je osvobodila življenja sto tisočim ljudem; pokončala jih je
      na najbolj krut način, ostale pa nas je pustila umirat na obroke v smrtonosni rdeči
      diktaturi!

  • Topsy Turvy

    SMRT LJUDSTVU-SVOBODA PARTIJI!

  • MEFISTO

    Cvet domobranske vojske, ki so ga mučeniško pobili, potem ko so jim ga Angleži razorožili, in njihovi svojci niso zajeti v deputatih Načrta OF .

    Gre za približno 18.000 zavednih Slovencev.

  • Kučko pod pručko

    Hujši od zveri

    To, kar so počeli naši komunisti med in po vojni, še nismo zasledili niti pri zvereh. Te ujamejo svojo žrtev, jo ubijejo in požrejo. Morijo le toliko, kolikor rabijo za preživetje. Res, da se kdaj pa kdaj zgodi, da trop volkov pokolje vse ovce v čredi, toda to so le redke izjeme.

    Povsem drugače pa je bilo klanje drugače mislečih Slovencev, ki so si ga zadali komunistični voditelji med drugo svetovno vojno. Med in po njej so načrtno pomorili na desettisoče Slovencev. Večina med njimi ni sodelovala z okupatorji. Njihova krivda je bila le ta, da niso bili na strani Partije.

    Pobijali so vse po vrsti. S puškami, klali z noži, mesarili s kladivi in krampi. Groza od groze, ko človek prebere zgornji članek. Kar zmrazi me, ko pomislim na naše pošasti Kardelja, Kidriča, Mačka in druge klavce, ki imajo ob Državnem zboru Spomenik herojev.

    In te klavce je nasledil veleizdajalec Kučan, njegov trop povzpetnikov in ritoliznikov pa jih ščiti, da jim demokratična Slovenija niti ne more soditi!!!

    • Nata

      + + + + + + pa še majhna, a pomembna zanimivost. Tudi v hišo staršev mojega moža, so po vojni nasilno vselili ( starši in otroci so se morali ” stisniti “), svoje špiclje. Dolgo so delali zgago, preden so se jih rešili. Šele v 80 tih letih prejšnjega stoletja, ko je Juga pokala po šivih !!

      http://www.rtvslo.si/blog/snvz/partizanski-podvigi-10/16740

  • montyamp

    GORJE NARODU , KO PRIDE MORILSKO OVADUŠKI HLAPEC NA OBLAST .
    Toliko slabše če je halbsrbski halbmadžar , plod politkomisarske kurbarije .

  • antimur

    Predlagam, da naslednikom te zločinske komunistične falange, to so znane osebe, stranke in organizacije, od Kučana, vlade, koalicije, ZZB, pošljete takšne žalostne zgodbe priporočeno, iz dneva v dan, če to ne bo dovolj pa jih prisiliti, da bodo sami odkopavali te pobite žrtve in se na svoje oči prepričali o zločinih OF in revolucionarjev. Človek, ki je sposoben ubiti sonarodnjaka zaradi neke tuje zločinske ideologije, ni človek in država, ki ima temelje na zločinih ni država in tudi nikdar ne bo uspešna in srečna. Narediti moramo res vse, da se bomo znebili teh kužnih podpornikov te zločinske ideologije. Nerazuljivo je dejstvo, da je dločen del državljanov še vedno podpornik teh zločinskih naslednikov, čeprav vse, kar počnejo, počnejo proti Slovencem in domovini. Podpirajo muslimansko invazijo, uvažajo šiptarje in ostale balkance na veliko, kradejo otroke, podpirajo pederaštvo in lezbištvo, kradejo in ropajo, sodna veja oblasti je na psu, podarjajo slovensko ozemlje in morje, ob tem se še pa hvalijo, lažejo in spletkarijo, podpirajo vse, razen domoljubja.

    • Nata

      Kar so partijci počeli od leta 41., zelo uspešno, to pač nadaljujejo njihovi sinovi, vnuki, sorodniki še danes! Narod pa gleda !! In jih voli.

  • Artur

    Original te njihove zločinske agende natipkan verjetno na pisalni stroj , če sploh obstaja, natisniti v večje plakate in jih razobesiti po celi Sloveniji na oglasnih panojih v mestih in vaseh pa seveda v Ljubljani pred parlamentom nebi smel manjkati.

    • sprehajalec

      Gre za članke iz častnika Slovenec, ki je izhajal med vojno. Konec koncev že ime častnika ti šepeta, da z teorijo izbrisa slovenskega naroda ni nekaj v redu.

      • hle

        Ime časnika izhaja še iz časa AO in ga je okupator dopuščal iz namena izkoriščanja njegove kontinuitete ker bi ga v nasprotnem primeru narod zavračal vsak članek v njem je bil skrbno pregledan z strani cenzorjev da skrajšam časnik je bil takrat sredstvo okupatorske propagande in je samo pogojno verodostojen zgodovinski vir

        • sprehajalec

          Govoriva o zgodovinskih kategorija, ne hipotetičnih scenarijih. Če bi in kaj bi pa to. Vsak časopis je orodje v rokah oblasti, tako je bilo kasneje z ljudsko Pravico pa še danes z Delom. In to ne pomeni, da moramo zavreči Slovenca pa Ljudsko Pravico in danes Delo kot propagandistično trobilo. In verjamem, da odločevalcu o obstoju častnika Slovenec leta 1941 ni prišlo na misel nekaj takšnega kot tebi. Šlo je pač za kontinuiteto nekega časopisa.

          Novico si lahko interpretiramo potem po svoje, ne pomeni pa, da se kak dogodek ni zgodil. Naj poudarim naprimer, da so vsi časopisi pri nas iz tistega časa korektno poročali o umikanju nemške vojske, o vseh bitkah, bombardiranjih, le interpretacija je bila prilagojena.

          z drugimi besedami, dogodki v teh časopisih NISO plod domišljije, so realna kategorija, le interpretacija se lahko razlikuje naprimer od morebitne današnje.

  • Sašo Midžan

    Zdravo, neverjetno se mi zdi, kako Slovenija kot edina drzava na svetu, dopusca tako razmisljanje, ki ni prav nic na meji z nacizmom, marvec se odkrito spogleduje in simpatizira z nacisticno ideologijo!!! Francija, Nizozemska, VB in Nemcija, nikakor ne bi dopustile tega, saj je to pri njih nezakonito ( izkrivljanje zgodovine in jokanje, da Herr H. ni bil veliki zmagovalec ).

    • MEFISTO

      Dragi, nekaj malega si prezrl.

      V Franciji, Angliji, Nemčiji in drugod se med vojno in po njej niso šli krvoločno genocidno boljševiško revolucijo.

    • sprehajalec

      Slika nekoga, ki ga komunistični gverilci s krampom po glavi je izkrivljanje zgodovine in poskušanje dokazati, da je bil Hitler zmagovalec?

      vedel sem vedno, da niste kakšni bleščeči umi, ampak tole pa presega vse meje….

    • if

      Poudarjate izkrivaljanje zgodovine! Odgovorite na sledeči vprašanji.

      Komunisti so vstajo slovenskega naroda proti okupatorju začeli 22. julija 1941. Tako so javno definirali in praznovali desetletja v prejšnji državi.
      Zakaj neokomunisti sedaj na 27. aprila praznujejo dan upora proti okupatorju?

      Tudi 27. aprila 1941 sta bila Tito in Kardelj člana Kominterne, podrejena in lojalna Stalinu, ki je bil takrat Hitlerjev zaveznik in hkrati praktični soagresor na Evropo. Kardelj je tvoril PIF usmerejno proti VB in Franciji, ki ju je takrat že tolkel Stalinov Hitler.
      Zakaj sedaj pravijo, da je bila omenjenega aprllskega dne ustanovljena OF, ki je vsebinsko in datumsko nasproje PIF nastale iz kontekstnega dejstva “Stalinova Kominterna je bila zaveznica nacistične Nmečije”.

  • Franjo Trojner

    Zdravo, neverjetno se mi zdi, kako Slovenija, kot edina država na svetu dopušča, da kumunistični zločinci, ki so po vojni izvensodno zverinsko pobijali svoj in tuje narode še dandanes nekaznovano hodijo med nami in celo z svojim zapisi pluvajo po svojih žrtvah in njihovih svojcih. Dokler bo takšno stanje naš vsakdan, naša država pravna ne more biti in civilizirana gotovo tudi ne.

    • Kosobrin

      Tudi tisti, ki so zverinsko pobijali partizane in njihove družine, hodijo med nami. Zato še tisoč let ne bo sprave in vojna še kar traja. Najbolj na tem portalu.

      • Nata

        http://www.rtvslo.si/blog/snvz/napake/34859
        Žal si eden od tistih, ki bo do smrti trdil, da je belo – črno.Morda te bo Bog prepričal.
        Pa tale članek si preberi. Zelo dobro napisana zgodovina

      • MižekFiga

        Ti pišeš o komunistih in PAPArtizanih med revolucijo.
        Upam, da se polno zavedaš o čem lažeš!!!

      • MEFISTO

        Utihni, ti in tvoji ostali nicki, pa bo takoj složen mir na tem portalu.

      • sprehajalec

        Tiste so vse likvidirali.

        • Kosobrin

          Niso, ne!

          • sprehajalec

            Je kakšen ostal živ? Od 15.000?

      • Mare Kranjc

        Prosim, če napišeš, kje je kakšno množično morišče, kjer so pokopani civilisti ali partizani, ki so jih pobili domobranci. Pa ne kruli o Svetem Urhu, ker so tja komunisti navozili žrtve, ki so jih poklali oni in nato obtožili domobrance. A bo šlo?

    • hle

      Morda zato ker obstaja nevarnost da bi ob kontrarevoluciji kot si rešitev zamišlja sds zopet padli v spiralo nasilja česar pa mislim da bi kot država in kot narod ne bi preživeli

  • Kosobrin

    Če že pišete o tem, dajte še zraven original tega pisanja.

    • Nata

      Kako to misliš – original ?
      Pa daj ti , no !!

    • MEFISTO

      Malo ti je neprijetno, mar ne?

    • sprehajalec

      Slike so iz častnika Slovenec, ki je izhajal med vojno. najde se v arhivu na netu. Tudi ime samo je zanimivo začuda Slovenec. Kljub poskusom okupatorja izbrisati slovenski narod.

  • MEFISTO

    Naj živi komunistična partija in naj pospravi še tisti mali ostanek Slovencev, da bo prostor za Srbe, muslimane, migrante in zapečene komuniste ter ostalo drhal.

    • MižekFiga

      Ali ti je ddr. Milan Kučan podpisal in plačal vrednotnico?

  • sprehajalec

    Nimaš kaj, narodnoosvobodilni boj….

    • FRANC3

      Narodnoosvobodilni boj BI MORAL BITI osvobajanje dežele in naroda, ne pa zavojevanje z novim okupatorjem KOMUNIZMOM!!!!

  • Za Slovenijo

    Z vsemi še živečimi komunisti iz tedanjega časa je treba narediti isto

    • Mare Kranjc

      Točno tako! Največja napaka leta 1991 je bila ta, da komunističnih živali nismo zmetali v jame, žive ali mrtve! Do njih, bi se morali obnašati točno tako, kot so se oni do Slovencev! Nič več in nič manj!

  • MižekFiga

    Javno vprašanje sedanji koaliciji in njihovim simpatizerjem?
    Predsednik Borat, tebi tudi?

    Krut načrt OF: Družina, ki ima v svoji sredi enega samega izrazitega
    protikomunista, se likvidira totalno, to je do zadnjega dojenčka……

  • if

    Današnja osvobodilna vojska OF spredsednikom RS na čelu vsakega 27. aprila še naprej glorificira spomenik OF laži locian pred hišno številko 51 na Cesti 27. aprila v LJ.

    Borut Pahor, sedanji predsednik RS, očitne laži ne zmore javno obsoditi s poudarkom resnice!
    Moral bi, ker je predsednik samostojne Slovenije utemeljene na resnici!

    Zakaj tega ne stori?

    Ni ga sram? Če je tako, je vsaj nerazsoden in hkrati malomaren!
    Ne zmore razumeti? Če je tako, je nesposobna lutka v rokah lzagovornikov zgodovinskega zločina proti slovenkemu narodu!
    Noče ukrepati! Če je tako, je naklepni nedemokrat, vzdrževalec veleizdaje v škodo slovenkega naroda!

    • MižekFiga

      Borat je izučen polovičar. Pol piranskega, pol krajevnih napisov na koroškem, pol Slovenac, pol Balkanec, pol Komunist, EU demokrat nikoli, pol bo pa že kako!

    • FRANC3

      ++++++++++++++++++

  • Miha

    OF – okupatorska fronta

  • Janez

    ZELO PRAV JE !
    DA REDNO OBJAVLJATE DOKUMENTIRANE PRIMERE KOMUNISTIČNIH MORIJ !
    Danes
    SE DELAJO TI POKOMUNISTI – KOT DA SO ENI ANGELČKI,
    PA ?
    HUMANITARCI DO VSEH – RAZENN DO NAS – SLOVENCEV.
    SPREMINIMO JIH
    IZ POKOMUNISTOV – V NAVADNE LJUDI – S TEM – ODSTRANIMO OD KORITA. L.R. J. KOMENDA

  • Ana Job

    Totalitarni simbol, kot je rdeča zvezda bi moral biti prepovedan. Res ne vem ali smo duševno boln narod, da še kar javno praznujemo in poveličujemo partizanstvo? Zagorje je praznoval občinski praznik 9.avgust. Na slavnostni seji v četrtek je napovedovalka povedala, da je na ta dan zasavska revirska četa v najbolj odmevni bitki premagala Nemce. Resnica je drugačna. Nemci so stražili rudnik Zagorje, ker so partizani vse sabotirali. V spanju so jim sredi noči vrgli bombe in to naj bi bil vzrok za praznovanje občinskega praznika???! Zasavje je še vedno rdeče od krvi. Povsod se omenja partizanstvo, poveličuje se totalitarne simbole in srečanja “borcev” se odvijajo s pleh muziko na vsakem koraku. Sram me je!!!

    • PRIČEVALCI

      Tebe je res lahko sram, domobranka fašistična.

      • Ana Job

        Gnoj rdeč, tvoje besede so zame nične. Pejt nazaj v hosto capin! Moji stari starši so bili obrtniki in jim je zasavska, rdeča oblast pobrala lokale, kljub temu da so zaposlovali in dajali plače.

        • FORT WORTH

          +++

    • FORT WORTH

      Praznujejo zmago…
      Revolucionarne pomore pa hocejo pomesti pod preprogo.
      Medse hocejo privabiti cim vec navadnih drzavljanov, ker se bojijo na novo pridobljenih podatkov o hudodelstvih, ki so jih poceli. (Iscejo podporo butcev)
      Blizajo se dnevi, ko se ne bo vec mogoce skrivati in se sprenevedati…

      • Ana Job

        Ljudje postajajo ozaveščeni. Zabiti totalitaristični prasci, lahko okrog prsta vrtijo samo sebi enake zabite ljudi.

        • FORT WORTH

          To je to.
          Stvari imajo nastudirane.
          Tocno vedo, kaj narediti, da jim nekateri slepo sledijo.
          Vedno vec je ljudi, ki so labilni, se ne informirajo-berejo zaradi vedno vec vsakodnevnih obveznosti.
          Siromasijo ljudi z visjimi davki, da imajo vedno manj prostega casa.
          Odzadaj se jim pa smejijo in od vseh pobirajo davke, da se lahko redijo.

          • Ana Job

            Boštjan M. Zupančič, je imel prav, ko je dejal, da je za Slovence edina rešitev splošni upor in da gremo vsi na cesto protestirat.

          • FORT WORTH

            Druge resitve verjetno res NI.

          • Ana Job

            Seveda jo ni. V nasprotnem primeru nam bodo pa še naprej srali na glavo in nam zategovali pas.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKI ZLOČINI

    Kot sem obljubil začenjam s prepisom zločinov Fašističnega domobranstva, ki jo je izdala komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih hlapcev pri predsedstvu SNOS, ki jo je sestavil predsednik komisije dr. Makso Šnuderl. “PREKLETI, TISOČKRAT PREKLETI MORILCI, KI SLOVENSKIM MATERAM UBIJATE MOŽE IN SINOVE ZA JUDEŽEVE GROŠE”! BECELETOVA MATI.

    • Mare Kranjc

      Ha, ha, ha, Makso Šnuderl komunistični zgodovinar. Sodeloval pri Nagodetovem procesu! V Slovenskem poročevalcu pljuval po nedolžnih obtožencih zmontiranega komunističnega procesa. Da bi zlezel v rit komunistični vrhuški in si zrihtal čim boljšo službico je lagal, kot pes in tiste žrtve, ki so jih ubili Nemci ali poklali partizani, potuhnjeno pripisal domobrancem! Te vaše pravljice si zabij v svojo smrdljivo socialistično rit! Skupaj s smrdljivo socialistično stranko, s katere strani si kopiral to lažnivo sranje!

  • PRIČEVALCI

    UVOD

    Okoli mene je sijoče poletje. Zelenje, ki se bohotno zgrinja vsenaokrog, kar kipi rodovitnih sokov. Vse sama volja do življenja. Na mizi pred menoj se kopičijo akti. Debeli snopiči povezani z vrvico, kupi časopisov, knjig in brošur,seznami,dopisi, poročila.., slovenski, italianski in nemški. Ob meni so zložene skladovnice arhiva italianske pehotne divizije “Isonzo”, nekoč tako imenitne in vsemogočne oblasti v Novem Mestu. Zdaj so to le še klavrni ostanki birokratizma. A za nas so zanimivi! Vsebujejo navodila kako naj požigajo, morijo, odganjajo ljudi v ječe in internacije, poročila o izvršenih umorih in nasiljih. KRI… V aktih na mizi so poročila o nasilju bele garde, to je prostovoljne protikomunistične milice, po italiansko MVAC. Milizia Volonteria Antikomunista, plave garde, mihailovičevcev, rupnikovcev ali kakor so se končno zedinili, slovenskih domobrancev DMB. Spet kri, sama slovenska kri, ki so jo začeli pretakati poleti leta 1942 belogardisti, ko so začeli napadati skupaj z italiansko vojsko partizanske enote. In tam ob robu mize dve knjigi “V znamenju osvobodilne fronte” in “Črne bukve”. Nasmeh mi sili na ustnice. smejati bi se moral če ne bi bilo toliko tragike v strahotah, ki so opisane v teh knjigah, toliko zlobe in laži, podlosti in potvorb (NAM JE ZNANO DANES ZOPET POTVARJAJO IN LAŽEJO, SO ŽEJNI NOVE SLOVENSKE KRVI?) tU JE DOKAZ KAKO POSTANE NESREČA NARODA POZORNICA POLITIČNIH ŠPEKULANTOV IN BRATSKA KRI PROPAGANDA. … vse skupaj krvava farsa v igri političnih pokvarjencov in spet kri kri kri in sama kri. Zdaj se mi zdi, da je vse rdeče okrog mene. Rdeči kolobarji se prepletajo od italianskih snopičev čez poročila o domobranskih nasilstvih do teh umazanih knjig. In v ozadju se mi riše v plamenih hiš in vasi, ki tako strahotno rušijo zlasti primorske domove, kakor Mene Tekel Ufarsin, napis.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO – FAŠISTIČNI TEROR

    Teror na življenji, ki hodi ponoči po vaseh, po Barju, po Kozlarjevi gošči, ob cerkvici sv. Duha, po bregovih Ljubljanice in valovih Save, skozi Brkine in po Cerovem, po vaseh in obronkih svobodnega ozemlja, v temnih nočeh in se izdaja le z ostrim jekom strela, s topim udarcem kopita puške, s pridučenimi kriki smrtne groze, s pljuskom v valove Save. Razmesarjena, od strelov prerešetana, od vbodljajev zmaličena, od pobojev razbita, naplavljena, izorana, zoglenela, napol strohnela trupla in nenadni grobovi po gozdovih pa molče obtožujejo domobransko fašistični teror nad Slovenci. A to ni dovolj. Vse ni mogoče pokončati z orožjem. Še hujši je teror nad dušami. Ukloniti je treba narodu svobodno voljo, streti mu njegove misli, ki se izvajajo skozi mračni kaos dobe k spoznanju resnice, zajeti je treba njegovo mišljenje in ga pod strahovitim pritiskom tisočkrat povečane in neprestano ponavljane laži prisiliti v smer, ki je zaukazana. Zato pa je treba poseči za najdražjem pri ljudeh, po njihovih verskih čustvih. Vero ti hočejo vzeti! Brani jo! V imenu Kristusa kralja in po gospodarski skrbi ki je osnova za obstoj:”Zemljo ti bodo vzeli! Brani jo! Zadeti je treba narodni ponos.”Brezdomci so ki ti bodo vzeli domovino”. Razvneti je treba globoki čut za poštenost, pravičnost in dostojnost:” morilci so, ki se naslajajo v krvi, roparji, skrunilci mladine!” In kadar so v vprašanju in nevarnosti tolikšne osnovne dobrine, je v silobranu dopustno sleherno sredstvo, ne le oborožena borba zoper lastnega brata ampak tudi umor, uboj, da, celo narodno izdajstvo, zveza z okupatorjem, s katerimkoli, najpoprej z Italianom, potem Nemcem, pa čeprav s samim peklenščkom. TAKO JE RKC NAŠČUVALA DOMOBRANCE PROTI LASTNEMU NARODU IN PRAV TAKŠNE TEISTE LAŽI ŠIRIJO DANES MED LJUDI!

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO – FAŠISTIČNI TEROR II DEL.

    Tako se bohotno razraste laž in zagospodari po časopisih, tisku sploh, govori na javnih zborih in s prižnic, glasno in prišepetavajoče. Ljudje begajo, postajajo malodušni, dvomljivi in omahljivi. Peklensko spačeni smeh nekdanjih gospodarjev nad usodo naroda pa spremlja uspehe le tega – domobransko fašističnega terorja.
    Nekdanji gospodarji! Da, to so oni ki vidijo, kako curlja poslednji prašek v peščeni urinjihove oblasti nad usodo in dušami slovenskega naroda. Mogočno se je dvignil najboljši del slovenskega naroda v odpor proti tujemu okupatorju. Zvezal se je z bratskimi južnoslovanskimi narodi v močno vojsko pod svojim voditeljem TITOM, pridružil jo velikim zaveznikom in tako vzel usodo svojega naroda v lastne roke.
    In narod v primorju, na štajerskem, gorenjskem in dolenjskem in predvsem v beli Ljubljani se je zgrnil in strnil okoli novega gibanja, ki se mu pravi Osvobodilna Fronta .

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO FAŠISTIČNI TEROR III DEL.

    Zdaj hoče narod sam sebi vladati s svojimi organi oblasti, ne več s poslušnim uredništvom od zgoraj navzdol, ampak s svobodno postavljeno ljudsko oblastjo od spodaj navzgor! To je treba za vsako ceno z vsemi žrtvami preprečiti, kajti gre za vse, zares,prav za vse in zato je potreben, upravičen in svet – domobransko fašistični teror. Peščica razumnikov, ki stoji na čelu klike v zaščiti okupatorja dobro ve, kako teče voda. Niso neumni in ne dvomijo da bo zmagala in še zmaguje tista vojna stran s katero je zvezana Osvobodilna fronta. Zavedajo se položaja, ki bo nastal, ko si bodo narodi jemali pravice. Združili so se z okupatorjem, s sovražnikom! Vsak otrok ve da je bila od njih postavljena bela garda del italianske vojske, da se je borila proti partizanski vojski, da so bili politični voditelji v zvezi z italijanskim visokim komisarjem, da so se oni šli poklonit v Rim z deputacijo Duceju, kjer so priznali aneksijo Slovenije k Italiji, da je Hitlerjev zaupnik generallajtnant Rosener s svojim ukazom ustanovil Slovensko domobranstvo, ki se pod nemškim vodstvom bori zoper slovenske partizane itd. Sicer je to resupravičen silobran – tako modrujejo -, vendar zavezniki ne bodo mogli tega kar tako požreti, saj so vendar s to zvezo podprli sovražnika v borbi proti zaveznikom. Mi-tako si govore- se bomo sicer pred zapadno demokracijo branili s komunističnim strašilom po Hitlerjevem vzorcu, a vse kaže da to ne bo držalo. Kaj pa če bi rekli da je bila tudi OF v zvezi z okupatorjem? Potem bodo imeli dva enaka kandidata za oblast v Sloveniji in gotovo bodo rajši postavili nas kakor komuniste. In izmislili so si najbolj bedasto, ki je sploh bila mogoča: OF je bila v zvezi z italjansko cesarsko savojsko, badoglijevsko vojsko!… S fašisti si ne upajo reči ker so zlasti na primorskem z Nemci združeni fašisti zdaj tudi njihovi zavezniki. Tudi morajo pazljivo uporabljati propagandistična geslain izrazje hitlerjevcev. Neumni narod mora požreti vse, saj gre za veliko, gre za vse! In vendar pada in propada vse, česar so se lotili. Kakor fanfare poslednje sodbe jim doni na ušesa zadnji proglas Maršala Tita:”Prvič, se zavezniki ne bodo vmešavali v naša notranja vprašanja, drugič se Narodno Osvobodilna vojska in Partizanski odredi Jugoslavije bore na strani zaveznikov proti istemu sovražniku in zavezniki ne bodo pomagali izdajalcem, ampak ljudstvu, ki se je borilo in se bori proti okupatorju. Nihče nam ne bo preprečil ,da ne bi kaznovali narodnih izdajalcev in okupatorjevih hlapcev. Vsi tisti ki pomagajo domobrancem, četnikom, ustašem in drugim ali sli še dalje služijo okupatorju bodo prav tako prišli pred vojno sodišče in bodo kaznovani.”
    ” Da kaj jim še preostaja drugega kot slepo in besno, obupno nasilje? Toda razgaliti ga je treba, povedati pred vsem svetom, da bo vsem jasno in očitno, kaj počenja to nasilje in kakšen je zločin, ki ga je izrodila ta strašna doba. Opisati je treba iz tega kupa poročil vsaj vsa znana nasilja in zverstva zločincev, plačancev ali zapeljancev, storjena nad mirnim slovenskim prebivalstvom.Razkrinkati je treba tudi moralni teror, strgati mu z obraza krinko laži!!! Tam od robu mize še vedno ležita dve umazani knjigi s podatki, obtožbami in slikami. Gabi se mi vzeti jih v roke, zdi se mi da se kar cedi iz njih nagnusna sluza najstrahotnejše človeške pokvarjenosti, ki jih je pisala. Tudi ti knjigi bosta dobili svoj odgovor, ko pride čas za to. V TEM DELU BODI OPISANO NAJBOLJ ŽALOSTNO POGLAVJE SLOVENSKE ZGODOVINE, POSKUS PEŠČICE NEKDANJIH OLBASTNIKOV REŠITI ZA VSAKO CENO SVOJE POLOŽAJE Z OBOROŽENO BORBO IN ZLOČINOM ZOPER NARAŠČAJOČE NOVO SLOVENSKO IN JUGOSLOVANSKO OSVOBODILNO GIBANJE OB STRANI VELIKE BRITANIJE, SOVJETSKE ZVEZE IN AMERIKE, REŠITI Z UMOROM, ROPOM, POŽIGOM IN NA VSE ZADNJE Z NAJHUJŠIM, KAR SI MOREJO ZAMISLITI ČLOVEŠKI MOŽGANI, S SRAMOTNIM IZDAJSTVOM LASTNEGA NARODA! OPISANO BODI POGLAVJE KI SE LAHKO POSTAVI OB BOK SREDNJEVEŠKI INKVIZICIJI IN NAJMRAČNEJŠIM ZABLODAM ČLOVEŠTVA, KI BI POTREBOVALO ČOPIČA GOYE V DISAS’ROS DE LA GUERRA, DA BI SE SAMO PRIBLIŽALO STRAHOTI, POD KATERO TREPEČE SLOVENSKI NAROD. IMENUJE SE DOMOBRANSKO FAŠISTIČNI TEROR!!!

  • PRIČEVALCI

    KOZLARJEVA GOŠČA

    Kmalu se je razširil doslej neznan naziv : KOZLARJEVA GOŠČA!
    Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev.
    Dne 25.11.1943 so domobranci planili v Črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali da naj se oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk gnali v temo. Zamanj je bilo vprašanje, kam in zakaj jih peljejo, jok in prošnje. Poveljnik domobrancev v barjanski šoli, 30 letni Franc Frakelj, ki si je nadel ime Petra Skalarja (da bi morda kot bivši bogoslovec tudi na zunaj spominjal na svoje veroboriteljsko poslanstvo) je vodil ta pošastni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Galjevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve:
    Vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko, 14 letna Vera Škraba in 44 letni Anton Škraba. Angela Modičeva in 19 letna Stefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto. Kmalu so slišali obupno vpitje in krike smrtne groze, nato tri rafala iz mitralijeza, posamične strele iz pušk in končno eksplozijo ročne bombe. 16 ljudi je padlo. Med njimi otroci.
    Na morišče je prišla sodna komisija, ki se je ustavila na posestvu Marije Škafarjeve iz Črne vasi. Št. 177. Domobranski poročnik Franc frakelj pa jo je odgnal in komisiji zagrozil. Ljudje so načli ob jarku ob gošči pozneje 11 trupel, za vasjo pri gošči pa dva grobova. Še dolgo so ljudje kazali okrvavljeni kol in zobovje 14 letne Vere Škraba, ki je ležalo raztreseno po morišču. Ugotovilo se je, da so bili na istem mestu umorjeni od domobrancev še sledeči: Lojzka in Ivana Leneršičeva, Antonija Golobova, Milko Kaizer, Vinko, Jera,Tilka ter Roman Ukmar, Jože,Marija in oba Franca Brancelj, Jože Javornik, Alojzija Benetova, Helena Modičeva, Jože Vidmar, Marija Aličeva, Marija Verbičeva, Martin in Pavla Furlanova, Pavla Jankovičeva, Franca Škrabova, Minka grumanova, Janez,Marija,Lojzka Grebenčeva, Francka Strumbljeva, Ivana Lesičeva, Marija Podržajeva, Franca Tanckova, Alojz in Albina Škafarjeva, Ivana Bolhova, Anton Jesih in še mnogo drugih, ki jih pogrešajo.
    Umor Marije in Lojzke Grebenčeve je tako razburil prebivalstvo, da je poveljstvo domobrancev v Velikih Laščah pisalo hčerki pokojne 1.6.1944 pismo v katerem so opravičuje, da ta umor ni v zvezi s kakim poveljem domobrancev. Opozarja jo, da naj napiše partizanom, da je v nevarnosti njeno življenje in življenje mnogih drugih ljudi za katere vedo, da živijo s partizani v dobrih odnosih. Grozi pa da bodo domobranci izvajali posledice, če se odpeljane osebe v treh dneh ne vrnejo. (Glej stran 37 pismo Podlesnika).
    Domobranci se izgovarjajo da so imenovani odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. Toda dočim so trupla ubite Marije Aličeve, Ivane Škrabove in Jakoba Modica ležala še nezakopana v gošči, so sporočili iz Nemčije, da so tam umrli. Očitno je da igrajo Nemci z domačimi krvoloki pod istim klobukom.
    Toda narod pozna krivce in ljudski glas je božji glas, ki ne utihne! Nedvomno je odgovoren poveljnik domobranske posadke Podpeči Leopold Pristavec, veletrgovec iz vasi Jezero, ki je kriv smrti Marije Verbičeve z Jezera in Antona Modica iz Vrbljanj.
    Po njegovem nalogu so morili domobranci :« FRANC TELBAN IZ PRESERJA, TONE URŠIČ IN JANEZ CIMPERMAN IZ JEZERA JOŽE MODIC, JANEZ JURČEJ IN JANEZ ZALAR IZ PODPEČI.
    Ivana Bolha je bila ustreljena za zidom ižanskega pokopališča. 14 dni so jo imeli zaprto v barjanski šoli. Usmrtili so jo 10.11.1944, ko je okoli 25 domobrancev pod vodstvom komandanta Fraklja in Oblaka obkolilo Iško vas in odpeljalo 10 žrtev, od katerih pa so partizani z nepričakovanim napadom rešili 8, domobranci so umorili le staro ženico, ki jim ni mogla ubežati.

    • šmentanamuha

      Res so nam domobrance ves čas prikazovali kot tiste, ki so prvi pobijali partizane, vendar glede na tale dokument, ki ga je izdala komunistična partija (mislim, da že leta 1939), dvomim v to trditev, To se da sklepati tudi iz letnic. Zločinskost komunistov presega vse moje dosedanje predstave. Njihova agenda je bil najprej razredni boj, potem šele borba proti okupatorju. Prikrojili in falsificirali so vse, kar je možno in izrabili zavedne poštene ljudi. To počnejo še danes. samo slepec tega ne vidi.

      Prilagam še dokument: http://shrani.si/f/3Y/10v/3cUtm5ws/dge9qowxgaaefwa.jpg

  • Johan

    Vso bando in mafijo sem blokiral !

  • PRIČEVALCI

    NOVA TAKTIKA!

    Ko so po kapitulaciji Italije 8.9.1943 Nemci zasedli Ljubljano, so se vsi ljudje opravičeno bali, da bodo Nemci uporabili tudi za tisti del Slovenije, ki so jo krstili Italijani za Ljubljansko pokrajino. (v uradnih spisih se imenuje Slovenia Italiana). In za slovensko primorje iste raznarodovalne in uničevalne metode, ki so jih na tako zverski način uveljavljali na Gorenjskem in na Štajerskem. Saj je bilo še vsem v spominu, da je poveljnik nemških okupacijskih čet v Jugoslaviji sicer z javnim razglasom zagotovil vsem,ki se ne upro vojski osebno svobodo in lastnino, da pa so gestapovci že prve dni zaprli skoro vse izobražence, mnogo kmetov in trgovcev in precej delavcev, uradnikov in upokojencev ter v teku poletja okoli 30.000 teh ljudi odpeljali v Srbijo in na Hrvaško, ko so jih poprej v korist »urada za ureditev nemštva« oropali vse imovine.
    Nemci, ki so priklopili Gorenjsko in Štajersko Reichu, so v zasmeh mednarodnim Haškim konvencijam, božjim in moralnim zakonom začeli z načrtnim iztrebljanjem slovenskega naroda. Nad 10.000 talcev je padlo pod gestapovskimi kroglami. Okrvavljena Sodna ulica v Mariboru, velikanski množični grobovi v Gradcu, kriki v Begunjah, na mesarske kavlje obešene žrtve v Celju, uničevalna koncentracijska taborišča Dachau, Mauthausen, Auschwitz itd., 60.000 razlaščenih in izseljenih kmetov iz Posavja in od Sotle razkropljenih po Šleziji, v taboriščih, rudnikih, plavžih, v Todtovih podjetjih, ob atlantskih utrdbah in na vzhodnem bojišču, desettisoči prisilno mobiliziranih, umirajočih za kljukasti križ po vsej Evropi, mučenje v ječah in ubijanje po deželi — TO JE NAČRTNO IZTREBLJANJE SLOVENSKEGA NARODA! — Toda to še ni dovolj. Streti je treba tudi duše.Heimatbundfuhrer Steindl in koroški Gauleiter dr. Rainer sta proglasila:«Štajerci, gorenjci! Vi niste Slovenci!Vi ste domovini zvesti prebivalci! Vi ste slovensko govoreči Nemci! Ostanite vredni člani nemške skupnosti«! Začelo se je načrtno uničevanje slovenstva. Zgorela je slovenska knjiga, vsepovsod naj bi zamrla slovenska beseda. Uradi, šole, društva, podjetja — vse je izginilo. Tisoči množičnih zborov naj vtisnejo množicam novo narodno zavest nemštva. Izpolni naj se do kraja Hitlerjevo naročilo dano dne 27.4.1941 v Mariboru štajerskemu Gauleiterju dr. Uberreitherju:« Machen sie mir die Unterstelermark wieder deutsch.« Napravite mi spodnjo Štajersko zopet nemško. VSE TO JE POSTALO POZNEJE VZOR SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA!

  • PRIČEVALCI

    Vse polno je bilo štajerskih beguncev v Ljubljani, ki so bili Ljubljančanom viden opomin nemškega divjaštva. Vsi so zato pričakovali nemškega nasilja tudi nad Ljubljano. Saj zadnji dve in pol leti ni manjkalo pretenj da bodo Nemci že še razdrli to osje gnezdo.
    Toda med tem so se tudi Nemci pod silo razmer marsičesa naučili. Spoznali so svojo nepopravljivo in globoko zablodo na Gorenjskem in na Štajerskem, ki bi jih po svoji nujnosti tirala le še globje. Zgodilo se je namreč to, česar nikoli nihče ne bi pričakoval. Nenadno je porasla narodna zavest, zajela vse sloje in jih strnila v enodušen odpor proti okupatorju. Ko so začeli aktivisti OF povezovati narod z Osvobodilno mislijo, zlasti pa, ko je s slavo ovenčana XIV. Divizija NOV in POJ v svojem legendarnem pohodu prinesla Štajercem prve sadove svobode, je zavzela osvobodilna težnja v okviru OF tudi na Štajerskem tolikšen polet med narodom, ki se more primerjati le s Primorsko. Možje, fantje in dekleta prihajajo v množicah v naše vrste in nočejo zaostati za Gorenjci, ki so bili med prvimi, ko so leta 1941, kot partizani prijeli za orožje. Tisoče štajerskih fantov je v naših brigadah in stotine rudarjev je zapustilo Trbovlje in Zagorje ter se pridružilo našim borcem. Na mobilizacijske pozive Nemcev na Štajerskem pa je še komaj kak odziv.
    Take napake Nemci v novih slovenskih pokrajinah na Kranjskem in Primorskem ne bi radi več storili. Tem manj, ker je jasna njihova vedno večja slabost in porazen položaj na vseh frontah. Potrebujejo pomagačev. Bolje je ljudi uporabljati za svoje namene, kot pa jih pobijati. Naj najpoprej store svojo dolžnost, drugo bo že opravljeno pozneje. Prisvojili so si Italijanski vzorec. Postavili so posebno vojsko, ki je bila organizirana, vključena in vodena po Italijanski vojski. To vojsko so gonili s seboj v borbe s » komunističnimi banditi«, saj so imeli že Italijani na razpolago vodstva nekdanjih političnih strank v Ljubljani, ki so sodelovala z okupatorji. Zakaj ne bi teh izkoristili? In si umili roke…
    To vojsko so ljudje nazvali »Bela Garda«. MVAC – Milizia Volontaria Antikomunista, prostovoljna protikomunistična milica, ki je v poletnih mesecih 1943 dobila nov priliv od Mihailovičevih ljudi, tako zvano »Plavo Gardo«. Pod vodstvom bivšega Jugoslovanskega majorja Novaka. Politične struje pa so bile tiste, ki so se upravičeno bale, da bodo spričo vsenarodnega gibanja OF ob svojo oblast, od katoliške in napredne pa vse do raznih političnih stremuhov.
    Dasi je Bela Garda dobila dne 19.9. 1943 občuten udarec na Turjaku in morda garda 8. In 9. 9.1943 na Grčaricah, vendar se je s pomočjo starega, z nemškim železnim križcem, že v prvi sovetovni vojni odlikovanega Jugoslovanskega generala Leona Rupnika, ki je tako »uspešno« vodil utrjevalna dela ob Jugoslovanski meji leta 1940-41, dalo tudi to še narediti. General se je sicer s svojim nastopnim razglasom kot župan mesta Ljubljana prodal Italijanom, a ker so fašisti še vedno nemški zavezniki, bi skok ne bil preočiten, če bi tega nemškega odlikovanca postavili še za nemškega prezidenta »Ljubljanske pokrajine«. Kot tak bo sijajen organizator nemške«slovenske vojske«, da rečemo po besednem zakladu Heimwehr, Wahrmannschaft, Landwehr, slovenskih domobrancev.
    In tako je tudi bilo. Hitlerjev posebni zaupnik generallajtnant Rosener, SS – skupinski vodja, je dne 24.9.1943 zaukazal ustanovitev slovenskega domobranstva. Gospodar je spremenil taktiko, udarec pa prihranil za konec in hlapec je menjal gospodarja. Tisti, ki so bili za velike hlapce, so spet oživeli v svojih nadah, da bodo še ostali na svojih vodilnih položajih Male hlapce so nagnali na delo. Slovenski narod pa je videl to strahotno propalost ljudi, v katerih je zrl nekoč vodnike in politične oblastnike s tistimi ljudmi, ki so na Gorenjskem in Štajerskem počenjali in še počno zversko uničevanje slovenskega naroda, so se združili, se jim podredili, vzeli od njih orožje, opremo in komando. Predvsem pa so prevzeli tiste strahovalne metode in šli v skupno oboroženo borbo zoper NOV in POJ, zoper veliko zaveznico Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Ameriko, ki nam prinašajo svobodo in zedinjeno Slovenijo v skupnosti z bratskimi jugoslovanskimi narodi v demokratični federativni Jugoslaviji. Še več. Združili so se z okupatorji tudi pri uničevanju slovenskega prebivalstva z zverskimi metodami fašističnih iztrebljevalcev narodov. To vse samo za to, da rešijo svojo oblast in kakor točno pravi tajni italijanski dokument »Pehotne divizije Isonzo« od 18.8.1943 št. 1-22 Comando dei Carabinieri Reali:
    » Tuttavia una parte del partito clericale non dispera completamente del dominio tedesco e… spera che anche con i Tedeschi la religione cattolica sara conservata e con la religione risperatti i claricali«
    Upajo, da bo tudi pri Nemcih katoliška vera ohranjena. A z vero vred upoštevani tudi klerikalci sami. Ali v aktu iste komande z 16.5.1943 stoji, da se klerikalci boje časa po vojni, ki bi mogel postati nevaren za stranko in zlasti za vodilne osebnosti.
    Za vsako sramoto pa je dobro figovo pero. In ogrnili so svojo goloto s plaščem laži:« Mi se borimo zoper komunizem, ki nas hoče gmotno in moralno uničiti! Borimo se za vero! Za Kralja in Otađbino! Toda o tem pozneje.
    Dejstvo je da so Nemci z dosego istih ciljev kot na Štajerskem in Gorenjskem uporabili v »Ljubljanski pokrajini« in na Primorskem druga sredstva. Pustili so, da to delo za njih opravijo Slovenci, kot njihovi hlapci. Izdajalski prezident Rupnik, v slovenske domobrance preoblečena MVAC, ki je baskovsko čepico zamenjala za nemško, liktorsko sekiro s kljukastim križem, dalje bela in plava garda in takozvani domobranski »ideologi« Le ob oktobrski ofenzivi na Dolenjskem in Notranjskem ter pri akcijah na Primorskem so se Nemci pri velikih skupnih akcijah z domobranci pokazali še kot mojstri in učitelji.
    V zunanje znamenje trdne povezanosti bojnega tovarištva domobrancev s hitlerjevci je 20.4.1944 ob razvitju zastav na Vladni palači na Bleiweisovi cesti slovensko zastavo držal domobranec, razvil jo je Nemec, nemško zastavo pa je držal Nemec, a razvil domobranec. Obe sta skupaj zavihrali v slovenski beli Ljubljani. Vprašanje zastav pa je bilo po nemškem poveljstvu rešeno tako, da se mora hkrati s slovensko izobesiti vedno tudi nemška zastava.
    Tako sta se poljubili domobranska in nemška zastava, resnično nerazdruženo povezani v bodoči skupni usodi poraza in pogina.

  • PRIČEVALCI

    JESENSKA OFENZIVA 1943

    Po zlomu Italije je naša vojska zasedla razen Ljubljane skoro vso »Ljubljansko pokrajino«. Z odločnim in spretnim nastopom naše vojske in političnih organov smo se polastili italijanskega orožja in prehiteli belo gardo, ki je bila še bolj zbegana kot italijanska vojska. Z odločnim udarom je naša vojska likvidirala poslednje belogardistične postojanke, po Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. Do 3. 10. 1943 postavila nekaj glavnih morilcev pred vojno sodišče.
    Ko so Nemci splašene, v začetku celo od njih samih razoroževane« prostovoljne protikomunistične miličnike« spet uredili in jih s preostalimi mihailovičevskimi Novakovimi »plavogardisti« oblekli v nemške uniforme in z nemškim orožjem orpemljene vključili v »slovensko domobranstvo« so skušali z veliko ofenzivo 21.10.1943 in v naslednjih dveh tednih uničiti slovensko sovobodilno vojsko.
    Čeprav so nemci preplavili vse do tedaj osvobojeno ozemlje s pomočjo petih divizij, so jo dobro skupili od naše vojske pri Jevnici, Čatežu, Mirni, Mokronogu, Kostanjevici, Podgorjancih pri Metliki, Leskovi dolini, Mašunu, Cerknici, Rakeku, Krški vasi, Žužemberku, Muljavi in Dobrniču, se je zato ofenziva spremenila v roparski pohod. Koderkoli so hodili hitlerjevci, so požigali, ropali in morili.Samo v okraju Mokronog so 248 kmetom, delavcem in drugim prebivalcem požgali 57 zgradb in povzročili škode za 20.570.000 lir.
    Požgali so hiše in cele vasi. V požganih vaseh so zgoreli vsi pridelki in ves gospodarski inventar. V okraju Žalna-Račna so zgorele 26 kmetom stvari v vrednosti 6,000.000 lir. Poleg uničenja so nemški roparji plenili in odvažali s seboj vse, kar jim je prišlo pod roke. Ne samo konje, prašiče, govedo, ovce, perutnino,žito,moko,mast,krompir, vino, žganje in ostala živila, temveč tudi vozove, vprege, brane, čebelje panje itd. V okrožju Grosuplje-Stična, brez okrajev v Suhi Krajini so Nemci naropali 2286 kokoši, 194 svinj, 186 konj, 78 govedi, 77 vozov, 85.000 kg žitaric, 70.600 kg krompirja, 435000 kg sena, 880 kg masti, poljedelskih strojev in gospodarskega orodja pa v vrednosti 27.874.000 lir.
    Iz okrajev Bele Krajine so odpeljali 62 konj,88 svinj, 25 govedi, 432 kokoši, 21 vozov, 12.000 kg krompirja, 24.000 kg ostalih živil. 17.000 L vina, 310 L žganja itd. Vse skupaj v vrednosti 6.000.000 lir.
    Iz okraja Šmarje-Škofljica so odpeljali blaga za 800.5000 lir, v okraju Višnja Gora so napravili škode za 1.730.500 lir, v okraju Veliki Gaber pa za 1.102.300 lir.
    Iz vseh okrajev podatki še niso predlagani, iz drugih jih začasno še ni mogoče dobiti. Tu so samo posamezni primeri. Poročila iz vseh teh okrajev pa so soglasna v tem da so pri tem uničevanju slovenskega gospodarstva, pri ropanju, pustošenju in najbolj okrutnih zločinih sodelovali tudi slovenski domobranci. Njihova propaganda sedaj trdi, da je ta ofenziva vzela samo naši vojski tiste zaloge, ki jih je vzela Italijanom ob kapitulaciji. Toda kmetje iz navedenih krajev jim bodo že povedali resnico. Nekdaj tako slavna nemška vojska je po cigansko kradla vse kar ji je prišlo pod roke, od vilic, nožev, žlic in kozarcev do denarja, zlatnine in civilnih oblek.
    Povsod so padale desetine mirnih prebivalcev pod puško nemških in domobranskih zveri. Samo v šentjernejskem okraju na primer so pobili 39 mirnih prebivalcev, ki niso ušli, ampak so v zaupanju v zagotovila naj ljudje ne beže v gozdove, mirno počakali doma.
    V vasi Gomile pri Mirni so odpeljali vse moške ki so bili doma, Krmove, Anžičkove in Kranjčkove.
    Dasi je prednica iz gradu Lanšprez prosila za te ljudi, so domobranci pod nekim kozolcem vse pobili. V Ponikvah in Dobravi so 7 ljudi ubili in enega obesili. V čateški fari so se ljudje med bombardiranjem zatekli v Šentjurjevo klet. Nato so prišli tanki in Nemci so z brzostreljkami streljali v klet in pobili 11 moških ter 10 žensk in otrok. Od Andrejčkove rodbine so vsi pobiti, mati, dva fanta in hči. Pri Videlu žalujejo za očetom, staro materjo in tremi dekleti. Mlakarjevega očeta so pobili na cesti, Strmoletovo mater v hlevu ko je reševala živino. Kotarjevim so ubili očeta. Iz čateškega župnišča so nagnali tri duhovnike, da so jim morali nositi municijo. 77 let starega župnika, ki je obnemogel, so poslali nazaj.
    Ostala dva so vlekli naprej. Ko so dospeli na kraj kjer so zaboje odložili, so jima veleli naj se vrneta nazaj, a so za njima v hrbet streljali in oba ubili.
    Domobranski zločinec je s kopitom puške pobil slaboumnega Mirka, mu polomil roke ter zarezal ušesa in lica. Domačini so našli le še brezoblično gmoto kosti in mesa.
    Na Razborah so pobili 10 gospodarjev, požgali vsa gospodarska poslopja in kozolce, da so zgoreli vsi pridelki in živina, kar je roparji niso odpeljali s seboj. V Gomilah pri Mirni so Nemci ubili nekega moža, ker so opazili njegovo belo srajco, ko je delal na njivi. Štiri dezerterje, ki so se na nemško vabo hoteli predati in prišli z letaki v rokah pred Nemce, so pobili pred nemško komando v Veliki Loki.
    Pri Sv. Križu blizu Litije so Nemci polovili vse moške in jih zaprli v ledenico, v katero so nato metali bombe. Nenadoma so dobili povelje za odhod in to je končalo njihovo početje. Ko so prebivalci nato odprli ledenico so našli 4 moške mrtve in 10 težko ranjenih, od katerih so 3 umrli.
    V Krmelju so Nemci pobijali moške in jih 14 zmetali v vodnjak. Nekateri od teh še niso bili mrtvi, vsa trupla pa so kazala sledove težkega mučenja. Enemu so odtrgali kos mesa, drugemu razbili glavo. Iz okolice so odpeljali ženske in otroke v Sevnico, njih domove pa izropali do zadnjega.
    V Trebnjem so imeli Nemci namen odpeljati skrivače in jihpredati domobranski vojski. Ti skrivači so pred odhodom ubili enega moškega in dve dekleti. Neki domobranec se je pohvalil v neki hiši:« Specite mi jajca! Ubil sem že dve ženski in enega moškega. Baba me je lepo prosila naj jo pustim pa sem jo kar pritisnil.«
    Pobili so skoraj vse jetnike naše vojske in veliko večino dezerterjev. Posebno zverstvo domobranskih krvnikov pa kaže uničevanje naših vojaških bolnišnic. Ranjenec ali bolnik ni več sovražnik in po mednarodnem vojnem pravu ter po vseh zakonih človeške vesti je treba z njim ravnati človeško. V teku jesenske ofenzive so Nemci uničili bolnico v Starem Bregu, požgali bolnico na Štalah in v Novem Taboru. Ranjenci so bili pravočasno rešeni. Požgali so eno opuščeno gozdno bolnico in dve uporabljeni bolnici v gozdu. V eni od teh so pobili in zažgali 21 nepokretnih ranjencev iz druge pa so se bolniki rešili. Na Mokrcu so zasačili kolono ranjencev in jih 17 pobili. Oktobra 1943 so Nemci bombardirali novomeško žensko bolnico, ubitih je bilo 17 bolnic in zdravnica dr. Štolfova.
    Februarja 1944 so Nemci napadli bolnico na Mokrcu, pobili dva nepokretna ranjenca, 7 pa so jih odpeljali s seboj. Marca 1944 je bila Nemcem izdana bolnica na desnem bregu Soče. Trije ranjenci so bili ubiti, 27 pa se jih je rešilo. Pozneje bomo opisali zverstva nad bolniki neke bolnice, vendar brez človeških izgub.S tem uničevanjem bolnic in pobijanjem bolnikov so Nemci pokazali kako brezdušno in brutalno si prizadevajo iztrebiti nasprotnika. Enako je postopal tudi italijanski okupator, ki je poleti leta 1942 v Jelenovem žlebu po izdajstvu našel nekaj bolnikov in jih na mestu pobil. Zažgal je tudi bolnico pri Smuki in 2 ranjenca ubil.
    UMOR IN POŽIG! To je načelo ki so si ga prisvojili tudi slovenski domobranci. Kajti s temi vandali je hodila, morila, plenila v domobranstvo se spreminjajoča bela garda. Eden najhujših zločinov je umor preko 70 letnega kmeta Beceleta in njegove žene v Zagradu pri Novem Mestu. Že med italijansko ofenzivo sta se oba morala 6 tednov skrivati globoko v vodnjaku. Belogardisti so jima že tedaj ubili sina in hčerko. Prve dni Novembra so prišli slovenski izdajalci naravnost k njima domov.
    Počakali so ju ko sta se vračala iz polja. Moža so odgnali v gozd in ustrelili. Ko je žena to slišala je planila med morilce:« PREKLETI, TISOČKRAT PREKLETI MORILCI, KI SLOVENSKIM MATERAM POBIJATE MOŽE IN SINOVE ZA JUDEŽEVE GROŠE!«
    Neusmiljeni udarci so ji pretrgali besedo. A s poslednjimi močmi je bruhnila iz sebe:«Ubijte me, vzeli ste mi vse, hčerko, sina, moža!!! Ubijte še mene! Da vam bo dovolj! PREKLETI!!!« Počil je strel. Nekdo ki ga je pod srcem nosila slovenska mati, je umoril to nesrečno slovensko mater. Prekletstvo Beceletove matere pa visi nad njim in njegovimi.

  • PRIČEVALCI

    TEROR V LJUBLJANI IN OKOLICI

    Jesenski ofenzivi ni uspelo uničiti naše vojske, zato so postavili Nemci in domobranci močne, s tanki podprte in z letali zavarovane posadke v Novem Mestu, Kočevju, ter postopno še v nekaterih drugih večjih krajih, kakor na Grosupljem v Ribnici v Velikih Laščah itd.
    Tu so tvorili jedro posadk domobranci pod nemškim poveljstvom. Iz Ljubljane in iz novih postojank so začeli domobranciudirati ob robovih osvobojenega ozemlja v notranjost, loviti ljudi, ki so jih sumili pripadnosti OF, jih ubijati, mučiti, odpeljevati v Nemčijo, ropati njih imovino in požigati domove. Predvsem pa se je začelo fašistično domobransko nasilje v Ljubljani in okolici. Že pred veliko nemško ofenzivo, ko je bilo organiziranje domobranstva v polnem teku, so začeli zapirati naše ljudi, vmes pa tudi že orelivati kri.
    Za nemškega prezidenta »Ljubljanske pokrajine« je bil postavljen bivši italijanski župan Ljubljane, Jugoslovanski kraljevi general Leon Rupnik, pod neposrednim vodstvom dr. Rainerja. Glavna naloga Rupnikova je bila, vzpostaviti »slovensko« vojsko. Ustanovil je organizacijski štab in postavil za poveljnika slovenskih domobrancev polkovnika Krenerja. Načelnik štaba je podpolkovnik Peterlin, njegov pomočnik pa podpolkovnik VIZJAK. ( Zelo verjetno sorodnik Vizjaka ki ga poznamo danes)
    Neposredna zveza med dr. Rainerjem in rupnikom je Hauptberichstleiter dr. Lapper, med domobranci in nemško vojsko podpolkovnik Balke, šef nemške oborožene sile, šef varnostne službe pa je stotnik Schluifer. Glavni nemški komandant je SS skupinski vodja general Rosener. Le ti so glavni krivci za domobransko fašistično nasilje nad Slovenci.

    PRVE ŽRTVE

    12.10.1943 so domobranci ustavili na bloku, ko se je vračal s šentviške meje s svojo družino, železničarja Jožeta Stermeckega, ga pretepli, pobili na tla, davili, da je drugi dan umrl. Imeli so ga na svoji listi in trdili da je hotel pobegniti. Toda ta od Italijanov prevzeti izgovor (Italijano so sploh o vsaki usmrtitvi morali poročati civilnim oblasten tako, da žrtev ni bila usmrčena, ampak je padla na begu ali v borbi, dokument imamo v rokah.) bomo našli še v mnogo sličnih primerih. Žrtev je zapustila ženo in dva nepreskrbljena otroka.
    Nekako v istem času so domobranci ponoči aretirali dijaka Mačka iz Zadobrove in Puharjevo, ženo upokojenega orožnika iz Dev. M. v Polju. Oba sta izginila brez sledu.
    Na dolenjskem bloku so domobranci potegnili z voza priletno kmetico, doma nekje z Dolenjske, mater šestih otrok, jo odpeljali proti Orlam in jo za cerkvijo v Rudniku ubili. Žrtev so popolnoma izropali.

  • šmentanamuha

    Tu ne gre samo za naročene umore, tu gre za sadistično izživljanje nad ideološkimi nasprotniki.

  • PRIČEVALCI

    NOČNA GROZOTA NA SAVI

    V noči 2.7.1943 se je ponovilo podobno zverstvo. Tudi med temi morilci je bil Viktor Berlot iz Galjevice. Domobranci so pobrali kmeta Franca Pečana in sina Franca, ki se je šele vrnil iz internacije,
    Ivano Vidmarjevo, Franca Škrabo, kmeta Krašnerja in magistratnega slugo Franca Jevca. Zvezane so zmetali v kamion. Ko se je ta ustavil, bilo je ponoči, so žrtve slišale šumenje reke. Navezali so jih na vrv in odpeljali bliže na breg. Domobranci oboroženi z revolverji so jim pobrali dokumente:«Obudite kes! Bliža se vam zadnja ura!« je bil ukaz. Sneli so jih z vrvi in jih povezali dva po dva. Nekdo je posvetil z električno svetilko. Spoznali so da stoje ob lastnih odprtih grobovih. Tedaj je Jevec napel vse sile, da je vrv počila in se pognal v beg. Streli so pokali za njim, vendar mu je uspelo pobegniti. Vsi ostali so popadali pod morilskimi streli.
    Tudi tokrat je prišla komisija, a ostal je le zločin, krivci in komedija. Nad 110 Barjanov je bilo pomorjenih.

    MORILEC SE SPREHAJA

    Komedija je bila tudi z umorom Blažiča (ali Babiča) iz Bruhanje vasi. Dne 25.11.1943 ga je aretiral podnarednik 1. Domobranskega bataljona iz tehnične srednje šole Anton Štrubelj iz Zdenske vasi v dobrepoljski občini, ga z dvema pajdašema odpeljal v gozd za Rakovnikom, ga ustrelil v glavo in v hrbet ter ga oropal za 7000 lir, ki jih je žrtev imela pri sebi. Prišla je komisija, Štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani. Isti Štrubelj pa je v istem času aretiral mater treh otrok Marijo Pirman po domače Padarjevo iz Podgorice v okraju Videm-Dobrepolje. Njen mož je bil takrat še v internaciji, Štrubelj jo je peljal v gozd za pokopališčem, jo prisilil, da je slekla plašč, sezula čevlje, snela prstan in mu vse to izročila, dala mu je vse svoj denar. Upala je da se s tem reši. Toda zverina jo je nato ustrelil. Tudi to je Policijska komisija čez nekaj dni pometla pod prag, Štrubelj pa je prost hodil po Ljubljani.
    Enako je storil z Ivo Strandovo iz Zdenske vasi.
    V noči od 12. Na 13.12.1943 so vdrli domobranci k učitelju Luliku na Rudniku. Ker so ga poznali kot somišlenjaka OF so se izdajali za partizane. Njegovo staro, bolehno ženo so zmerjali z vlačugo in ji grozili. Med tolpo je bil Milan Kadunc, domobranski narednik, pozneje komandant na Škofljici. Lulik je brez sledu izginil. Ker se pa je Lulikova hčer obrnila do njih. Toda za manj. Lulika je dobil v rokebataljonski komandant domobrancev pri sv. Urhu, kjer so ga ubili. Ko je Kadunc srečal Lulikovo hčer na ulici je začel vpiti:« Partizanka! Partizanka!« Hotel se je znebiti te nerodne obtoževalke njegovega ega zločina in jo odpeljati. Ker pa se mu to ni posrečilo, a je bilo treba udušiti ljudski glas, so domobranci raztrosili govorico, da se je Lulik v zaporu sam usmrtil.
    Tako sta bila zadnja dva meseca 1943. Leta polna nočnih aretacij. Tajanstvenih izginotij ljudi in plašnih govoric ljudi o strahotah zverstev domobrancev.
    V Grosupljem so aretirali in pripeljali v Ljubljano v Tehnično srednjo šolo ing. Martina Zupančiča iz tovarne motvoza, urednika Martina Puciharja, orožnika Mihaela Dovžana in Janeza Štruklja. Samo slednji je bil izročen policiji. Druge so pokončali domobranci.

    • Ana Job

      Bla bla bla. Večina ljudi te ima na BLOCKED pezde.

  • PRIČEVALCI

    ZLOČINI SE VRSTE

    14.7. zvečer so domobranci odpeljali z njenega doma ženo Ivana Janežiča iz Orlove ulice, dom pa docela izropali. Zamanj so jih iskali svojci po vseh zaporih. Poročilo pravi da so gospo Janežičevo mater treh otrok našli ubito v nekem jarku na Barju.
    Domobranci iz posadke v šoli na Barju, kjer je poveljeval že imenovani Frakelj, so 15.7.1943 ubili Janeza Mavca, tesarja na Gornjem Golem, konec Decembra ali v začetku Januarja 1944 pa Frančiško Tancek. Mavca je aretiral domobranec Franc Stojc, zidar na igu.
    V tistem času so domobranci umorili Anico in Kacjana Zatlerja, delavca iz Savelj pri Ježici. Izropali so njuno stanovanje in stvari njegove sestre Urške Velušček, članice Pokrajinskega Komiteta Komunistične Partije za Primorsko. Krivec tega umora je mitničar Jože Dovč iz Stožic, ki je med vodji domobrancev na Ježici.

    RUPNIK VELI UBIJATI

    Neki že prileten mož, doma nekje na Dolenjskem, se je vračal iz internacije. Na dolenjskem bloku so ga domobranci prijeli, odvlekli v gozd, ga med potjo suvali in tolkli in še preden je mož razumel ali je blazen on ali podivjanci, še preden je spoznal kaj sploh hočejo od njega je bil ubit, dasi ni vedel ne on ne drugi, kaj je zakrivil.
    Tik pred novim letom so se po opravkih iz Iga odpeljali v Ljubljano kmet in gostilničar Javornik in kmet Jesih Simon. Dospevši do šole na Barju, kjer je bil sedeš domobranske posadke, so jih domobranci ustavili. Vzeli so jim konje in voz. Plen je bil sicer lep a bali so se da oškodovanci ne bodo molčali. Zato so sicer Jasiha drugi dan izpustili za sinom pa ni sledu. Za Javornika pa se ve, da so ga ustrelili.
    Res v tistem času je izdal Rupnik organizacijskemu štabu domobrancev, katerega šef je bil podpolkovnik Krener, navodilo:«Terence izven bloka pobiti! A iz zdravstvenih razlogov naj se trupla pokopljejo. V bloku pa naj se terenci izroče oblastem. Zato so odslej domobranci pobijali ljudi pod pretvezo, da so terenci, pa če so to bili ali ne.

    GOLOBRADI MUČITELJI NA POLICIJI

    Na Policiji se prične strahotno mučenje in pretepanje. Tam so zdaj najeli nove moči, odkar so odšli kvesturini: golobrade mladiče, dijačke, razvajene gospodke, smrkavce, ki se jih drži še materino mleko. Jetnika bijejo s kopiti pušk in z obteženimi jermeni ob sviranju gramofona. Sto do tristo udarcev po telesu, dokler se žrtev ne onesvesti. Naslajajo se ob mladih dekletih, ki jih slačijo in žalijo v njihovi ženski časti. Nekateri od teh zločinskih malopridnežev so znani. : dr. Loh, sodni pripravnik, sedaj policijski komisar, znan ovaduh, Srečko Rus, sin ravnatelja zavarovalnice »Dunav«, neki Menart, Anton Por, Strubelj, brataAdamiča iz Št. Petrske ceste, jurist Franc Robič z Mlade Gorejurista Drago in Marijo Kobi iz Maribora, Pajk in Koritnik, osmošolca, tajni policijski agent šestošolec Žitnik rafael Kumar, Zupančič, Urančič, Lukšič, Frummar, Veler, Eder, Kolka, Alfred Kralj itd…
    Ženske so bile tako mučene in tepene od te sodrge, da so morale v bolnišnico: Sonja Gomzijeva, sestri Permetovi, 15 letna Vida Ostrčeva, Nada Ropičeva, Angela Smoličeva in Cita Potokarjeva, vse v starosti od 21 do 26 let. Dalje Milena Žigonova, Bojana Velikonjeva, Milena Kosirnikova, Jožica Zadnikarjeva, Julija Resnikova in še sto in sto drugih ŽRTEV.
    Beaz sledu so izginili od 9. Do 12. 1. 1944 aretirani Tone Turk, Dana Škrabova, oba iz Rudnika, Miha Kunej z ženo in Hvala iz Galjevice. Izginili so magistratni uradnik Stane Klemenc, jurist Rudolf Škrabelj in drugi.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH – ZAČETEK

    Do zadnjih dni, ko to pišem, segajo poročila o zverstvih na ljubljanski Policiji. V noči iz 24. Na 25. Maja 1944 so agenti aretirali ing Kotlovška, uradnika Hidrotehničnega oddelka Pokrajinske uprave, stanujočega na Staretovi ulici. Še isto noč so ga na Policiji s pretepanjem ubili in odpeljali v mrtvašnico na Žalah, ne da bi to javili njegovi ženi. Zabranjeno je bilo dajati žalne oglese v časopise(zakaj že???) Nenapovedan pogreb pa je bil tiha demonstracija proti zverskim ubijalcem. Na mrliču so ljudje opazili temne lise na temenu. Dr. Hacin, ki nosi odgovornost za ta zverstva, je izjavil, da je Kotlovška zadela kap.
    Točno je torej, kar je izjavil agent Saša Gjud, sin frizerja s Kongresnega trga:« Partizane je treba vse pobiti, kar mi tudi naredimo. Vse, ki jih ujamemo, enostavno ustrelimo, ne pa kot Nemci, ki jih odpeljejo na delo.«
    To se tudi sklada z izjavo lopova Lada Škofiča, ki je bil prej domobranec na Primorskem in je sedaj agent – izzivač.
    Hvali se da zvabi partizane na nek samoten kraj, kjer jih potem pobijejo. Množe se pritožbe zoper Razbregarja, štajerskega begunca Ajleca, olaka in Bizovičarja. Razbregar je neko jetnico v zaporu posilil, medtem ko je drugi detektiv stal na straži. Zato so pa jetnice lopova tako preteple, da se je komaj rešil in je moral v bolnico. Zlasti od 1.5. dalje se je mučenje v zaporih stopnjevalo. Iz šole v Dravljah so ljudje po množičnih aretacijah slišali stokanje nečloveško mučenih in tudi strele. Na Policiji pretepajo in mučijo z električno strujo. 30.6. je bilo poslanih 300 ljudi, med njimi 120 žensk v 6 vagonih v Dachau. Tam je ob pričetku invazije na zapadu zavladalo med interniranci veliko veselje in mnogi interniranci so hoteli vdreti iz taborišča. Hitlerjevske zverine so po poročilu nekega železničarja iz Koroške, Slovence zdesetkovali in jih 113 ubili.
    Ker je smert ing. Kotlovška zbudila veliko ogorčenje, postopajo lopovi na Policiji bolj previdno. Vendar pa se še vedno sliši iz zasliševalnice igranje radia, ko pretepajo ljudi, ki morajo ležati na podu na trebuhu na otomani, da jih z bikovkami in obteženimi jermeni pretepajo po zadnji plati. 16 letno dekle Omharjevo so tako pretepli, da je imela zbite vse podplate in se ji je na tilniku zbrala kepa strnjene krvi. Morala je biti operirana. Jetično učiteljico so tako pretepli, da je nevarnost za njeno življenje. Neka ženska je znorela in je v umobolnici.Neko ženo sta zasliševala Maks Rant in še neki drugi Policijski lopov tri dni zaporedoma. Pretepla sta jo tako da je dobila podplutbe po celem telesu. Zaprta v temnici je morala ležati na tleh brez hrane in vode. Grozila sta ji s smrtjo, če ne bo izdala komunistov.
    Neko nad 60 let staro žensko so tako stepli in zmrcvarili da je padla v nezavest. Poklicni zdravnik pa je izjavil:«Kaj to videl sem še hujše primere, saj to bandita ne boli. Bandita nima smisla obvezovati, ženske so še hujše kot moški. Če ji daš 100 do 200 na zadnjico, pa si ti smeji.«
    V istem času je bilo ustreljenih pri Sv. Urhu 31 ljudi, v znani gramozni jami pa 8 ljudi. Gotovo so med njimi mnogi izmed progrešancev in še marsikatera druga žrtev. Med njimi so tudi ljudje iz Štepanje vasi:Ignac Nagrašek, Miha Jakopin, Anton Jereb, Franc Anžič… Med njimi so tudi sledeči pogrešanci:
    · Marjeta Hočevarjeva, mati 5 otrok, Kmetica iz Velikih Lašč, 30 letni Anton Jelenc, ki se je vrnil iz internacije, 34 letna učiteljica Anica Gale iz Grosupljega, Tanko iz Vinic pri Sodražici, Andrej Škrabelj, 48 leten, ki je izginil že ob božiču, Franc Dolanc, 42 letni delavec z Viča, Škerjanc z grosuplja, Stane in Ivan Velovec iz Žužemberka, Erjavec s Plešivca.
    V Ljubljani sta 12.12. izginili kmetici Mrharjeva iz Dolenje vasi pri Ribnici in njena hči. 20.12. je izginil Alojz Prijatelj, kmet iz Vinic pri Sodražici in Mira Lenardičeva z Ježice. Našli so truplo ustreljene 21 letne Mare Zupančičeve.
    Izginil je sluga tiskovnega urada, dalje učitelj Vili Zupan iz Vodmata, njegov brat iz Most in 22 letna Zorka Dolničar.
    9.2. naslednje leto so našli truplo ubite Polonce Kocjančičeve.

    • Ana Job

      Zdaj greš pa na BLOCKED, onesnaževalec in mešalec zraka.

  • PRIČEVALCI

    NOVE NOČNE GROZOTE NA SAVI

    Sava je medtem naplavila več trupel, med njimi moško in žensko truplo, ženska je imela iztaknjene oči, moški pa prerezan trebuh.
    Okoli 5.2. so našli pri D.M. v Polju dve neznani ženski trupli.
    Tudi iz Ljubljanice na Kodeljevem so potegnili možko truplo s strelom v tilnik in zevajočimi ranami na glavi.
    18.1. So potegnili iz Ljubljanice truplo 40 letnega mizarja Čekona nekje od Hotedrščice, ki sta ga par dni poprej vsega pretepenega peljala dva domobranca proti Karlovškemu mostu, od koder je bilo slišati strel.
    Na Ježici je bil ubit neznanec, ki je bil aretiran Novembra v Tavčarjevi ulici.
    V Mostah so domobranci v Vodmatski ulici prijeli nekega Medveda in ga še isti dan ustrelili.
    V Dravljah je bilo najdeno žensko truplo, v spodnji obleki.
    Ženska je bila ubita z več streli v pljuča. Že poprej je bila ranjena od domobrancev a se je v bolnici pozdravila. Domobranci so ponjo prišli v bolnico jo odvlekli v Dravlje in tam ustrelili.
    Medicinec Danilo Gomišček, aretiran v Levstikovi lekarni, bi mogel razkriti strahoten, tajanstveni molk teh naplavljenih utopljencev. Ponoči so ga domobranci peljali k Savi na breg, da bi ga mučili in ubili, vendar se je z drznim sunkom iztrgal in skočil v Savo. Streljali so za njim in mislili da se je utopil. Fant pa je dva dni moker in premražen čepel na nekem kozolcu in nato težko zbolel za pljučnico.
    Brezimne žrtve domobranskega nasilja tako izginjajo in le valovi Save in Ljubljanice in samotni gozdovi bi mogli odkriti vso tajnost strahotnih zločinov.

    29.12. 1943 so domobranci na poti iz iške vasi pretepli 72 letno Malnarjevo mater, jo odvlekli v zvonik, pretepli kakor živino in sramotili. Domači so jo našli ustreljeno v grmovju za cerkvijo.
    27.1.1944 zopet Ig. Ponoči so odpeljali Južeta Šušteršiča, p.d. Šalovega, iz iške vasi, Marijo in Lojzeta Ponikvarja iz Staj, Janeza Ruperta in Urško Japljevo iz iške vasi, Franca Čebularja, Marijo in 14 letnega Jožeta Čebularja z Iga, Ivana Furlana in Martina Pirca iz Matene. Zvezane so pripeljali z močno domobransko stražo na travnik. 25 minut od Črne vasi. Kriki žrtev so se slišali v Črno vas. Pobili so jih s topim orodjem. Glave so jim bile tako razbite, da svojcem niso dovolili, da bi jih pred pogrebom še enkrat videli. Zlasti Martin Pirc je moral biti zelo razmesarjen, ker nihče ni smel blizu. Urška Japljeva, šivilja iz Iške vasi je bila umorjena dne 1.5. 1944 na matenskih travnikih pri Kozlarjevi gošči.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH

    Tako teko zimski meseci. Prebivalstvo drhti v smrtni grozi in strahu, v nenehnem pričakovanju domobranskega nasilja. Kakor hitro se ponoči pred hišo ustavi avto ali če kaj poropoče po vratih jim zastane srce. Kmalu dobi nasilje novo področje. D.M. v Polju in cerkvica sv. Urha pri Dobrunjah sta imeni ob katerih zastane človeku kri v žilah.
    Tam uganja domobranstvo svojo krvoločnost, ki se stopnjuje do blaznosti.
    Posadka domobrancev pri sv. Urhu pri Dobrunjah je štela 60 mož. Med krvoloki so partizanski dezerterji Franc Židan iz Bizovika, ki so ga videli kako si je po klanju umival krvave roke. Drugi je Franc Janežič iz Javorja, ki strelja žrtve z mitralijezom. V odboru ki sodi med življenjem in smrtjo so : Alojz Peterca in Anton Prepeluh iz Dobrunj, Jože Miklavc iz Bizovika, Franc Zrinšek iz Zg. Hrušice, Franc Jakoš, Anton Ložar iz Bizovika, ki ga ljudje imenujejo največjega bizoviškega krvnika. Leta 1942 je sestavljal Italijanom sezname, ki naj jih usmrte in tistih, ki naj jih pošljejo v internacije.
    Žrtve streljajo pri cerkvici Sv. Urha. Iz okraja Dobrunje so tam ustrelili trgovca Miho Jančarja iz Zadvora in uradnico Justino Trtnik.
    Tam so bili ubiti ljudje, ki jih je posadka iz Sv. Urha pri Dobrunjah odpeljala : Strah iz Sostrega, Polonca Kocijančič in Žagar. Prvega je aretiral Jerančič, drugega Kukovica, oba iz domobranske posadke pri D.M. v Polju. 20 ljudi iz te okolice je izginilo. Ljudje si ne upajo več iz vasi v vas in se drže doma. Nasilneži pa izganjajo ljudi ki imajo svojce pri partizanih ponoči iz hiš in jih mučijo ter pobijajo.

    Od Novembra 1943 do srede Februarja 1944 so postrelili pri Sv. Urhu 200 ljudi. Tako se je pohvalil eden izmed krvnikov. V zaporu jih imajo stalno 10-20. Preden jih ustrelijo jih strahotno mučijo. 31.12. 1943 je bilo ustreljenih 16, 6.1.1944 pa 13 žrtev.
    Škrabo so vlačili za lase po tleh in mu izruvali cele šope las. Nek domobranec ki mu pravijo »Štajerc Pepe« mu je metal goreče vžigalice na roke in ga s cigaretnim ogorkom žgal po obrazu. 4 ure so ga pretepali, eden mu je sedel na vratu, drugi na nogah, bili so ga po nosu, po ušesih, obraz pa je bil ena sama rana. Ko so se prvi utrudili so jih zamenjali drugi. Na dvorišči so mu streljali mimo glave in ga tepli s pleteno vrvjo po podplatih. Dvakrat je padel v nezavest.Končno so ga vrgli na beton pod stopnice in ga tam pustili tri dni brez vsega tudi brez vode. Mad mučilci je bil tudi 16 letni brat kmeta iz Ježice Cikota in neki Dolenc.
    27.12. je bil iz Hrušice odpeljan k sv. Urhu čevljar Alojz Dimnik in je tam izginil. V kleti župnišča v Dobravi so 4 grobovi in tam je izginil. V to klet zapirajo žrtve in jih tam mučijo in trpinčijo. Pri D.M. v Polju je postojanka domobrancev, ki se posebno odlikuje po svojih nasiljih. Daleč naokrog širi stalno grozo in trepet. Nihče ni varen pred njo, še od drugod vodijo žrtve sem na pokolj. Komandant posadke je bil sprva neki Cefin, pozneje pa bivši Jugoslovanski podporočnik Pikelj iz Ljubljane. Dalje so v tej posadki: Ernest Pikelj, nadporočnik Blinov iz Sneberja, por. Dolčič iz Zadobrove, Mlinar, por. Milan Holežan(Haložan?) iz vevč, Janez Dimnik iz Studenca, znan predkaznovani tat. Z njimi sodelujejo še omenjeni Jakob Kukovica, Ivan in stane Kukovica (slednjega imenujejo glavnega krvnika pri Sv. Urhu in je uradnik papirnice v Vevčah). Brata Matej in Stane Resman, Habič, Petkovšek, Hiršeger, Martin Kraner. Ljudje dolže ŽUPNIKA JANEZA KETTEJA IN LOMOVŠKA, da podpirata to tolpo.
    Slednji je v Kašlju streljal neko noč skozi okno v hišo neke vdove, ki ima 4 otroke, da so žena in otroci trepetali od strahu. Zavedna dekleta v Polju morajo snažiti vojašnico. Pri tem jih pretepajo groze s smrtjo, jih ponižujejo z italijanskimi vlačugami itd. Reševa iz Polja, Janez Dimnik iz Studenca in Blinov iz Sneberja so preoblečeni v partizane vdrli v hišo gostilničarja v Sneberjah in vse izropali. Zahtevali so denar in telico. Grozili so s smrtjo vsakomur ki bi izdal.
    Streljajo prašiče, zavijajo vratove kokošim, naropano blago pa ponoči tihotapijo na nemško stran.
    Prav tako preoblečeni v partizane so domobranci pri D.M. v Polju Aprila 1944 odpeljali in pobili bivšega partizana, ki je bil obsojen od italijanov na dosmrtno ječo, Pavla Omahna, ki ga je izdal Anton Židan, dalje delavca Antona Tavčarja, Andreja Snoja, Ivana Jurco in njegovo ženo Pepco, vse iz Slap, Jožeta Kočmana iz Ponove vasi pri grosupljem, Antona Kokalja iz Zadobrove, ki ga je izdal Milan Hepš iz Zadobrove. Ostale je ovadil Nace Jeriha iz Slap. V pijanosti je sam povedal da je bil zraven ko so jih ustrelili domobranci. Prvo so ustrelili Jurčevo ženo, nato vse ostale s strelom v tilnik, trupla so pometali v Savo, ki jih je pozneje naplavila. TU SE JE PRVIČ POJAVIL NAZIV ČRNA ROKA o kateri bomo pozneje še večkrat govorili.
    Ti zlikovci so vabili partizane naj se vrnejo domov in jim obljubljali da se jim ne bo nič zgodilo. Toda bilo je kot v Jesenski Ofenzivi ko so nemška letala trosila nekakšne letake »legitimacije« s katerimi naj se partizanski dezerterji javijo pri Nemcih ali domobrancih, a so potem vse pobili. Tako sta tudi takrat nasedla dva partizana. Gerjol in Intihar. Ubili so ju z dvema drugima vred na Lavrici. Do 17.4.1944 je Sava naplavila nadaljnih 21 umorjenih trupel.

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL VRBLJENJČANK

    Za nešteto strahotnih primerov ve le noč in morilci. Okoli 20.4. so pri D.M. v Polju in na Ježici pobrali 14 ljudi, jih postrelili in zmetali v Savo. Ta ali oni teh strahotnih primerov pride na dan in z vso jasnostjo obžari zločinsko, morilsko divjanje slovenskih branilcev vere! Eden takih primerov je umor enega moža in 10 deklet iz Vrbljenja. Dne 27.1.1944. Ta pokolj je izvedel že omenjeni Franc Frakelj s svojo likvidatorsko sodrgo, ki je sestavljena takole: Njegova najožja pomagača in telesna stražnika sta Jakob Anželjc in Alojz Benko oba iz Vrbljenj. Dočim je Martin Oblak iz Vrbljenj vodja morilske podskupine, znan kot najbolj krvoločen tip v barjanski dolini. Med njimi so tudi Franc Požar iz Strahomerja, Jože Grum, domobranski narednik iz vasi Podkraj pri Tomišlju, Pepek Švigelj iz Bresta, po poklicu konjski mešetar in njegov brat Franc Švigelj, šofer, ter Franc in Ludvik Stojc iz Iga. Slednji je vodil Decembra napad na Gospodarsko komisijo na Barju, ko so umorili Franca Sivca z Golega in Janeza Belaja, ravno tako iz Golega, ki je bil 14 dni mučen potem pa ustreljen v Kozlarjevi gošči.
    27.1.1944 ponoči je ta morilska »likvidatorska skupina« prišla v Vrbljenje. Zbudili so takoj kmeta Martina Furlana, ki je bil zaradi svoje poštenosti in odločnosti splošno priljubljen, njegovo sestro Pavlo, Lojzko, Micko Kocjanovo, dalje mater 8 otrok franco Strumbljevo, ki ji je mož umrl v internaciji na Rabu. Ivano Lesicovo, hčer pobožne rodbine, Minko Tekavčevo, mater 6 letnega otroka in Angelo Kumšetovo, ki je pozneje svoj strašni doživljaj izpovedala v zapisniku. Vsi so se morali takoj obleči in oditi z njimi. Dobro zastražene so gnali proti šoli na Barju. Govorili so jim da bodo poslani v Nemčijo, ker simpatizirajo z OF. Kumetova je med zlikavci dobro spoznala Požarja iz Strahomerja, ki jim je med potjo grozil s kopitom in jih potem zmerjal s prekletimi kurbami, ter Oblaka in Anželjca iz Vrbljenja. V šoli jih je sprejel Franc Frakelj in jih začel zasliševati. Štrubljeva je prosila Požarjevega, naj se usmili njenih osmih otrok in naj jo spusti. Ta pa se je nanjo zadrl: » MARŠ, PREKLETA KURBA STARA!«
    Med tem so iz Mokarjeve trgovine pripeljali še Pavlo Jankovičevo in ženo Toneta Škrabovega, katerega so zlikovci že poprej ubili v Kozlarjevi gošči, mater 10 mesečnega otroka in 6 letnega otroka in njeno sestro Mimo, vse tri iz Tomišlja.
    Vseh deset žensk in Furlana so peljali na Pruzzijevo cesto, kjer jim je Frakelj sam zavezal roke na hrbtu in nato zavezal po tri osebe skupaj. Pri tem pa se jim je rogal: » Zdaj je enkrat za vselej konec vaših norčij! Meni tako nimajo koga ubiti, pa če sam padem, nič zato.« In eni od njih, ki je bila nevesta: » Sta mislila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom kar jaz.«
    Po tem ciničnem zasmehovanju so odgnali žrtve proti Rudniku. Na Iškem mostu se je stari Furlan odtrgal in začel bežati, a dosegli so ga streli morilcev. Oblakov ga je kar prerešetal z mitraljezom, drugi pa so ga še mrtvega tolkli s kopiti pušk.
    Pod tem groznim vtisom so gnali žrtve dalje skozi Rudnik, Lavrico in Škofljico na grad Lisičje. Ves čas pa se zabavali z žaljivkami, češ da so preklete kurbe in jim napovedovali, da gredo v smrt, ker jih bodo postrelili. Ženske so jokale, prosile in stokale. Na gradu Lisičje so si privoščili še poslednji posmeh.
    Odpeljali so jih v kapelo, kjer jih je duhovnik izpovedal, Obhajilo pa so jim odklonili.
    Božji namestnik se je dal zlorabiti, da je prišel v temni noči na poziv morilcev v to kapelo dajat poslednjo tolažbo žrtvam, za katere je vedel da padajo pod morilčevo roko brez povoda in pristojne sodbe. Nedolžne in poštene, pomorjene le zato ker so drugače mislile kot ta morilska drhal.
    Ta duhovnik ni zakričal na ves glas: » Stojte morilci, ne tako!« in ni kril s svojim telesom matere osmero otrok, kdorkoli je, osem nedolžnih otrok, takih ki jim je Kristus velel, da naj jih puste k njemu, ga preklinja in ga obtožuje pred Bogom. Pred ljudstvom pa ga bomo z morilci vred poiskali mi!
    Le enemu od tolpe se je zganilo srce. Mlad domobranec je tiho dejal: » Ne morem vam pomagati, Domači so vas pripeljali in obsodili.«
    Po spovedi so žrtve spet zvezali, jih gnali ven in postavili v vrsto pred grajski zid. Angeli Kuštenovi se je izvil krik: »Danes streljate vi nas, ni pa več daleč dan ko bodo drugi vas!«
    Požar je poskočil kot bi ga pičil gad in se zakadil vanjo jo začel tepsti in rjovel: » TIHO PREKLETA KURBA! ZAKAJ PA PARTIZANI NAS MORIJO? JAZ SE BORIM ZA VERO IN ZA KRISTUSA!«
    Ena je vzhlipela: » mar nas boste kar tukaj?«
    Vodili so jih še 20 metrov niže. Med tem pa si je Kumšetova Angela osvobodila roke iz vezi. Ko je zaslišala krike štirih domobrancev z mitraljezi, ki so stopali za njimi : » Pazite spredaj! Hitro, hitro!« jo je nekaj vrglo naprej, skočila je v noč, ni vedela kako in kam le vedela je da mora čim prej proč od tega kraja smrti. Slišala je drdrati mitraljeze za seboj, nekaj ji je škrtnilo v ramenih a bežala je čez drn in strn, padala, se kotalila navzdol, se pobirala in spet bežala. Še dolgo so doneli za njo presunljivi kriki žrtev in mitraljezov rafali. Ko se je ustavila in prisluhnila krikov ni bilo več. Pomirila se je in sezula čevlje, splezala na drevo in zagledala luči v Ljubljani. Tako se je znašla in drugi dan popoldan prišla do ljudi, ki so ranjeno rešili.
    Aprila smo že prejeli poročilo da so domobranci pobili vso rodbino Kumšetovo, očeta, mater in hči. Takrat so njih trupla še vedno ležala med Iško vasjo in Igom.
    Tudi iz Žalimelj so izginile 4 ženske, ljudje so ugotovili da so ubite. Hkrati so iz Iga odpeljali 30 ljudi, o teh trde poročila da so pobiti.
    V začetku Maja so aretirali 140 uradnikov bančnih zavodov. Vse na Policiji mučene in izstradane ljudi izroča potem komisar dr. Maks Loh Nemcem in jim sestavlja transporte, ki gredo v Nemčijo. Moške pošiljajo v koncentracijsko taborišče v Dachau, ženske pa v mecklemburško pokrajino. Vsak mesec odhajata po dva takšna transporta.

  • PRIČEVALCI

    V TABORIŠČE ALI V SMRT

    Premnogo žrtev, ki so bile ubite, mučene, odpeljane v uničevalne nemške internacije ali na prisilna dela tukaj ne omenjamo. Ženske pošiljajo v Festanburg, Raxenbruck, moške in ženske v Dachau ali Mauthausen, sezname sestavlja ovaduh Loh. Jetnišnica je polna jetnikov, glavni rabelj je upravnik Hlebec. Mnogo transportov gre v nemške internacije, aretacije so včasih množične. Vzroki so različni. Nekaterih vesti še ni mogoče preveriti, mnogo poročil se je izgubilo, marsičesa pa sedaj razumljivo še ne smemo poročati. Toda ni daleč čas ko bomo lahko objavili vse. Naj narod izve iz kakega razbojniškega gnezda so izleteli morilci. Kje so položili svoja morilska legla, kdo so bili in kaj so storili, da bo vsem na vse strani očitno, kako pokvarjeni drhali je nasedel naš slovenski človek.
    Moštvo političnega oddelka ljubljanske Policije, ki je odgovorno za vsa zverstva ki se počenjajo tam je sestavljeno takole: MARKO BAJUK, IVAN BERGANT, OSKAR BORIN, JANKO BORŠTNIK, MARJAN BORŠTNIK, IGOR BRUSNIKIN, GABRIJEL CENČIČ, IVO ČESNIK, NACE ČRETNIK, FRANC ČRUNGOLJ, MAKS DIMNIK, JOŽE DOLINAR, ŠTEFAN DRENŠEK, BOJAN DUBROVIČ, BOŽO EILETZ, FRANC FAŠUN, FRANC GABER, FRANC GODEC, JANEZ GOSTINČAR, FRANC JANTSCH, AVGUŠTIN JELOČNIK, ANTON JENKO, ALOJZ JORDAN, MARJAN KAIZER, PETER KLOBOVS, DRAGO KOBI, MARLO KOBI, FRANC KOCUTER, FRANC KOLARIČ, BORIS KORUN, MARJAN KORITNIK, DANILO KOŽUH, MIHA KREGAR, JANEZ KREPFL, MIRKO KREK, MILO KRUŠIČ, KVEDER JOŠE, MATIJA LAZAR, ANTON MASTNAK, FRANC MIHELIČ, CIRIL MILAČ, BOGO PESTOTNIK, LOJZE PIRC, GABRIJEL POTOČNIK, BLAŽ POTOČNIK, FRANC PEPEVNIK, STANISLAV PEVEC, BOGOMIL PUST, FRANC PAJK, LJUBO PETEK, ANTON POLAK, IVAN RANT, RADO ŠKOFIC, JOŽE SEME, CIRIL SEGA, MARJAN ŠUŠTERŠIČ, ZLATKO TOMŠIČ, VINKO TRŠKAN, FRANC LAHOVIČ, ZVONIMIR VUGA, JANEZ VIZINTIN, STANE ULČAR, STANE ZIHERL, HERMAN ŽUPAN, JURIJ ZAKRAJŠEK, BENJAMIN ŽVAN.
    V Trnovem je prišla v stanovanje bivšega jugoslovanskega oficirja Ravnika Rudolfa domobranska patrulja, ki se je izdala za ČRNO ROKO in oficirja vpričo žene, ki je bila v sedmem mesecu nosečnosti v postelji ustrelila.
    4.5. je šel finančni preglednik Simon Rekar čez rudniški blok proti svojemu čebelnjaku. Ko je dospel do čebelnjaka, ga je domobranec ustrelil. Ženi so rekli da zato ker je bil partizanski kurir, čeprav pri preiskavi pri njem niso našli ničesar kar bi nakazovalo na njihove trditve.
    V tistih dneh je bil odpeljan v Nemčijo jugoslovanski general Janeš in več oficirjev, ker niso hoteli stopiti k domobrancem. Ko niso dobili doma nekega dekleta ki so ga iskali so odpeljali njeno 60 letno bolno mater in sestro, ki je imela doma otroka. Izjavili so da bodo obe poslali kot talki v Begunje, če se iskana ne bo sama javila. Na ljubljanski Policiji pretepajo ženske s sto, dvesto ali tristo udarci. Med prste jim devajo svinčnike in stiskajo roke. Neko 50 letno gospo so obdolžili da je zbirala denar za podporo OF in jo tako pretepli da je imela na nogah počeno kožo od kolena naprej.

  • PRIČEVALCI

    SKRIVNOST TOŠKEGA ČELA

    V hišo 27 letnega Ivana Škodlerja, ki se je bil vrnil iz internacije je ponoči 26.3. udrla domobranska drhal, med njimi podnar. Polde Arhar, brata Benčina iz Dvora in brata Kovač iz Stranske vasi, vsi znani domobranci, a tokrat s partizansko kapo na glavi. Niso prikrivali kaj nameravajo z njim : ubiti ga ker je s srcem pri OF. Moral je z njimi. Vodili so ga v neko grapo ob vznožju Toškega čela pri Ljubljani. Pri neki hiši so vzeli kramp in lopato. Tedaj se je Ivan ustavil: » Kar brž opravite kar mislite!« Toda tu bi bilo še preočitno. S kopiti so ga prisilili da je stopil nižje, globje v grapo. Postavili so ga na določen kraj. Ko so odstopili par korakov, da bi ga ustrelili je Ivan odskočil in izginil v grmičevju in temi. Kot besni so streljali za njim. Toda Škodler je pobegnil in svoj grozni nočni doživljaj dal na zapisnik.
    Ponoči lovijo ljudi po stanovanjih. Vozijo jih na kvesturo ali umobolnico. Ob sviranju gramofona jim naštejejo do 300 udarcev. Ob omedlevici jih polijejo z vodo in pretepajo dalje. Aretiranci dobivajo udarce za »Grčarice« in za »Turjak«. Za te aretirance sta samo dva izhoda. Dachau ali Begunje, kjer čakajo da bodo ustreljeni kot talci.
    Pod Toškim čelom ležijo še 4 strohnena trupla in če bi Škofov Jožek iz Dobrave, ki leži med temi mogel govoriti bi ponovil zgodbo, ki jo je opisal Škodler in enako ostali trije mrliči ki so do danes še neznani. Kovačev iz Stranske vasi, ki je že poprej omenjen se je sam pohvalil, kako je podrl Lojzeta Erbežnika iz Kozarij.
    Iz Belega so 3.5. odpeljali Janeza Brodnika in ga drugi dan v Dravljah ustrelili. Nad 50 mirnih prebivalcev so samo Januarja iz nekaterih vasi pri Ljubljani odpeljali v Nemčijo.

  • PRIČEVALCI

    IG IN IŠKA VAS – MORIŠČI

    V Ipki vasi in na Igu nasilje ne odneha. 7.4. so domobranci v Iški vasi prisilili Antona Japlja, da je moral odpeljati naropano blago na Ig. Toda škoda bi bilo pustiti lepega konja in voz. A lastnik bo obtoževal. Ah, to je preprosto. Saj Kozlarjeva gošča ni daleč. Tam je že grobov in celo nepokopanih trupel. Zato so Japlja odpeljali tja in ga tam ubili. Aprila je njegovo truplo še ležalo tam ob dveh truplih neznancev, moškega in ženskega.
    V Črni vasi so domobranci več družin popolnoma izropali in mnogo ljudi zaprli. Prav tako v Kotu pri Igu , kjer so kradli živino, živila in kokoši. Požrešnost teh »kristusovih borcev« je nepopisna. Teden dni stare zajčke in brejo zajklo so na mestu skuhali in pojedli. Prijeli so Alojza Anžela. Zasliševal ga je kaplan Štefan Kraljič, ki je sedaj domobranski oficir in kurat.
    »Vse terence bomo pobili« so govorila usta tega služabnika božjega Janželu.
    »Navsezadnje bomo dobili v roke vse partizane«
    S Kraljičem je tudi turjaški grof, skupaj hodita na pohode in fevdalec upravlja minomet. V krvi mu je še da bi uničeval slovenskega kmeta. Ko je Janželj slišal da bo ustreljen je izrabil ugoden trenutek in pobegnil, ter povedal kako se mu je godilo.
    V Šmarjeti so kradli domobranci pod vodstvom komandanta Cvetkoviča. Preoblekli so se v partizane in plenili predvsem živino in živila. 16.4. so od tu odpeljali 40 ljudi, stare ženice, ki so težko hodile so zmerjali s kurbami in jih suvali s kopiti.
    Franc Frakelj je nadaljeval svoje grozotno delo neprestano. Postal je nekakšen inspekcijski oficir in zasliševal žrtve. Sredi Aprila so domobranci na Barju spet odpeljali 13 oseb. 6 od teh je zaslišal Frakelj osebno in jim namenil usodo ki jih je zadela.
    18.4. so domobranci pobrali v Ljubljani 10 simpatizerjev OF, jih odpeljali v Ljubljanico, kjer so jih postavili z obrazi proti reki in ustrelili. Trupla so pometali v vodo.
    Konec Aprila so imeli domobranci na Igu zaprtih 40 ljudi. Od teh vemo da so ubili Alojza Viranta iz Klade, ki se je poprej skrival pred njimi. Ustrelili so tudi kmeta Janeza Zakrajška iz Podstrmca. Krivdo so zvalili na partizane.
    Maja so domobranci iz Iga in sosednjih postojank ustrelili kmeta Pirca iz Matene in Miho Pirmana, odpeljali so iz Matene Janeza Požarja, Franca Tavžlja, Maksa Juha in Franca Petrinčka. Z Iga so odpeljali gostilničarja Ivana Strumblja. Ustrelili so tudi neko kuharico ker pri sebi ni imela osebne izkaznice. V Kozlarjevi gošči pa je bilo nato 9 novih grobov.
    Na Rudniku je bil odkrit grob s 30 žrtvami z Rudnika. Ni še odkopan. Imena še niso znana. Vemo pa da so domobranci okoli 8.5. ubili Uršičevo družino na Igu, mater in dve hčeri. Micka je bila ubita z dvemi streli. Našli so truplo, krilo je bilo dvignjeno, v trebuh in spolovila pa je bila suvana z nožem.
    24.4. ponoči sta prišla h kmetu Šublju na glince dva moža in zahtevala sina. Stari Šubelj je takoj prepoznal enega od domobrancev, ki je imel v rokah revolver in mu rekel: »Vidiš koliko dobrega sem storil tvojemu očetu, ti pa mi boš umoril edinega sina?«
    Vsa družina je na kolenih prosila, naj jim prizanesejo. Lopova sta vse izgnala na dvorišče in sina ustrelila. Očetu pa zagrozila da ga bo doletela ista usoda če bo izdal. Domobranci drugi dan niso nikogar pustili k pogrebu, ŠIRILI PA SO GOVORICE DA SO MORILCI PARTIZANI, kar bi morda kdo celo verjel, če ne bi stari Šubelj domobrancev spoznal in ovadil.
    Še vedno nosi Ljubljanica ubite žrtve. Še Junija so opazili ljudje truplo mladega dekleta, ki je priplavalo po vodi. Zahtevali so od domobrancev naj truplo potegnejo ven iz vode in ga pokopljejo. Oni pa: » Kaj nam mar, še stroške bomo imeli s tem.«
    V gozdu pri Dravljah so Junija opazili 4 nove grobove. Ropajo pa tudi tu. V gručah po 10 domobrancev pridejo in prosijo hrane, hkrati pa kradejo prašičke in teleta, kokoši, svinjino, mast.

  • PRIČEVALCI

    NASILNOST IN NADUTOST

    Nasilnost in nadutost domobranskih šarž že presega vse meje. V noči od 15. Na 16. Maja transport domobrancev na postaji Zalog ni dovolil pregleda vlaka in zahteval, da mora vlak takoj naprej. Bivša železničarska uradnika Bitenc iz Črnomlja in Derganc iz Metlike sta s kopiti pretepla svojega bivšega tovariša prometnika Rabiča in poslovodjo Ivančiča, prvega do nezavesti, in kričala, da bosta dala vse uslužbence postreliti.
    · Na kolodvoru v Ljubljani je neki narednik Janez, komandant straže, znan po svojem nasilju, do krvi pretepel vlakovodjo.
    · Na policiji se mučenje jetnikov nadaljuje. Neki dijak Janez Gostinčar, brat žene industrijalca Karla Čeča, je znan pretepač na policiji. Drugi tak zlikovec je Jože Prnišek s Tyriševe ceste, ki se je sam pohvalil:”Komuniste temeljito pretepam!”
    · Policijski referent Razberger, sadist, je nečloveško mučil Marico iz Matenje vasi pri Postojni. Policijski referent Tumpelj se je izrazil, ko so ga Nemci zaprli, naj ga ne pošljejo v Dachau, da se tam ne bi srečal z ljudmi, ki jim je on lomil kosti. Komisar policije Uranič si je opremil 5-sobno stanovanje z opremo, zaplenjeno pripadnikom OF. Vedno namreč izhajajo v Službenem listu odloki o zaplembah premoženja tistih Slovencev, ki sodelujejo z OF. Izhajajo tudi odloki o izključitvi iz državne službe, iz odvetniške, zdravniške in drugih zbornic itd. Zaplenjeno premoženje teh si dele domobranski postopači. Šef odseka za likvidacijo na policiji je bil bivši uradnik Alfred Kralj iz Maribora in njegov pomočnik neki Trojar.
    · 7.5. so pobrali inkasanta Mestne elektrarne v Ljubljani. Čez par dni so ga našli v Grubarjevem kanalu.
    · 16.5. so našli v Dravljah na neki njivi dve trupli. Ženska je imela rdečo ruto. Poleg njih je bil izkopan grob. Pozneje je bil ta grob zasut.
    · 17.5. ponoči so domobranci ustrelili za bežigrajskim blokom 4 moške. To so bili vpoklicani invalid, poročnik Rebolj, mornariški narednik Kovič, ki ni hotel vstopiti v domobranstvo in neki študent. Na 4 hišah je bila naslikana “Črna roka”.

  • MEFISTO

    Iz zaupnih murgelskih logov je prišla informacija, da PRIČEVALCI skupaj z ostalimi nicki pripravlja dopolnilni Načrt OF, s katerim bo dokončno rešil slovensko narodno vprašanje.

    Preživelih ne bo.

    Zanj bodo pa delali islamisti.

  • PRIČEVALCI

    “ČRNA ROKA”
    · “Črna roka” je znamenje bližajoče se groze. Ta cvetka je zrasla iz gnoja, ki ga pljuskajo domobranske golide po slovenski zemlji. Morilci si pomažejo obraz s sajami ali nosijo krinke. Vedno nastopajo ponoči. A vsaka skrita stvar postane očitna. Danes vemo, kdo vleče za žico teh lutk. V glavnem je ta tolpa sestavljena iz nekaterih dezertrejev in skrivačev, velik del pa je iz domobrancev. Nastopajo kot samostojne skupine. “Črna roka” je izrazito gestapovska organizacija, ima pa tesne zveze tudi z domobranci in mihailovičevci. Love terence, napadajo patrole in kurirje in ako jih ne pobijejo takoj, jih izročajo Nemcem.
    · Prvič se je pojavila meseca marca. Zanimivo je, da se je to zgodilo neposredno po znanem sestanku v hotelu “Continental” v Trstu pod vodstvom ministra gestapa Himmlerja, ki se ga je udeležil tudi Mihailovičev zastopnik Jevdjevič. Tri dni nato je bil sestanek v Ljubljani, ki so se ga udeležili mihailovičevski major Karel Novak, znani Rudolf Žitnik, bivši podban dr. Pirkmajer, dr. Ante Kožar in prosluli italijanski izdajalec dr. Marjan Zajc.
    · V Ljubljani so člani “Črne roke” Leopold Srebrnjak iz Grosuplja, k je hotel izkoriščati ženo nekega partizana Justino Guserjevo. Ko mu to ni uspelo je njo in njeno prijateljico ustrelil za letališčem v Ljubljani, dalje Jože Biželj s Studenca pri Ljubljani, Nace Jeriha s Slap, znan pijanec in ovaduh, Jože Smrdu s Studenca, poročnik Pikelj in dr. Ciril Žebot, znani fašistični plačanec in organizator bele garde, ki je imel in izvrševal naloge širšega obsega. Najbolj viden pa je znani denunciate s sodnije, sedaj policijski komisar Loh, eden izmed voditeljev božičnih racij v Ljubljani l.1942, ko so vrgli belogardisti s pomočjo Italijanov v ječo okoli 1000 Ljubljančanov. Jedro tvorijo Erlichovi “stražarji”, ki so ultraklerikalni, versko fanatični in nestrpni elementi, ki so pripravljeni za sleherno dozdevno prednost cerkve prodati najvišji narodni interes in ki so pod Erlichom stremeli, da bi bila Slovenija pod italijanskim ali papeževim protektoratom. (Dokument divizije Isonzo 1. Nr. 3576)
    · Zelo naklonjen je “Črni roki” policijski šef dr. Hacin, med vodji v Ljubljani se imenuje Miha Jenko, župan v Mostah, dalje domobranski kurat Križaj v činu nadporočnika, ki igra vlogo nekakega sodnika, izvršitelji obsodb Tumpej, Kobi, Koritnik in njegov sin Močnik, ki pretepava pri zaslišanju, Tome in njegov sin, bivši jugoslovanski kapetaan, sedaj stotnik domobrancev. Nemci so očito, da bi potolažili razburjeno javnost, zaradi preočitnih zločinov, nekatere člane te “Črne roke” zaprli. Takoj so začeli trditi v klerikalnih krogih, da je “Črna roka” sokolska in mihailovičevska, ni pa klerikalna. V resnici pa delujejo v njej vsi, kakor dokazujejo imena.
    · “Črna roka” v Ljubljani je ustrelila jugoslovanskega poročnika Rudolfa Ravnika, ki je bil bolan na revmatizmu. Trije mladiči so se pripeljali z avtomobilom ponoči in izvršili umor. V zvezi s “črno rook” e 7 utopljencev, ki so jih potegnili iz Ljubljanice. Izsiljujejo tudi denar. Neka ženska je dobila poziv od “Črne roke”, naj izroči po prteku par dni 2000 lir na tisto mesto, kjer je dobila pismo, pri tem pa so ji grozili s smrtjo. Po Ljubljani je splošno znano, da je “Črna roka” odpeljala vseučiliškega profesorja dr. Franca Šturma, za katerim je izginila vsaka sled.
    · Zaradi pretenj “Črne roke” se je več ljudi, ki so nam poimensko znani, preselilo v Neemčijo.
    · Neka mladenka je bila zaprta v prisilni delavnici, v kateri neki nemški narednik posebn zversko postopa z jetniki. Ta mladenka je vila določena za transport v nemčijo, a so na predvečer prišli ponjo fantiči s policije. Čez par dni pa so jo našli ubito v gramozni jami skupaj z več moškimi.
    · Akcije “črne roke” izvajajo samo mladi ljudje. Policija jim daje na razpolago avtomobil in imajo tudi pristop v policijske zapore. Teror “Črne roke” nam je v zadnjem času javljen tudi z okolicee Postojne in Logatca. Pri tem so udeleženi vidnejši predstavniki domobrancev.
    · Tudi v okrežju Litije se pojavlja “črna roka”, ki prihaja z Dolenjske in terorizira prebivalstvo. Zakrivila je preselitev mnogih družin. Ko je v Ljubljani v teku maja dobilo 11 oseb od “Črne roke” grozilna pisma, je neka ženska nesla posmo na nemško poveljstvo. Nemec ji je dejal:”Vi ste enajsta, ki je določena za umor. Pripravite se na smrt ali na odhod v nemčijo!” Še isti večer je bilo vseh 11 odpeljanih v Nemčijo.
    · “Črna roka” ima svoje odbore in likvidatorske skupine po vsej deželi.
    · V zadnjem času je “Čra roka” zaradi odpora vse javnosti spremenila svojo morilsko taktiko. Žrtve zločinci zvlečejo v gozdove, ki jih deloma kontrolirajo tudi partizani in nato vržejo krivdo nan je. Na Rudnikuu so napadli nekega kmeta, oblečeni kot partizani. Kmet pa se jih je z orožjem branil in enega od njih ustrlil. V Podlipoglavu so ponoču nekemu kmetu izsilili 15 000 lir. Javilo pa se je to s pripombo, da so storilci pustili za seboj sled v gozdu, da so torej bili partizani. Terezija Przek iz Osredka pri cerknici je bila ustreljena ponoči iz 13. Na 14. 3. V čelo, lice in prsa. V aktu je označeno, da je prišla iz gozda, da je torej partizanksa. Pod Ježico je bila najdena pri Savi krsta, ki je bila pri vzglavju okrvavljena. Na vseh hišah, od katerih je osumljen kak družinski član, da je pri partizanih, je bila na Ježici nalepljena “Črna roka”. Dne 20.3. v Mostah odpeljanega delavca Alojzija Tavčarja so našli v Savi pri Lazah 20.5. s prerezanim vratom, delavca Omahna iz Most, odpeljanega isti dan, pa so našli v Savi pri Lazah.
    · Domobranec Bogdan je s sadističnim veseljem pripovedoval, kako so na Dolenjskem prijeli neko dekle iz Ljubljane, jo ustrlili v obe nogi, prijeli pod pazduho in vrgli v ogenj. Frane Smrekar iz Češnjic je pripovedoval, kako je streljal na ljudi, ki so jih ponoči pobirali iz njihovih domov. V eni noči so jih pobili 42; med njimi tri noseče ženske. Streljali so jih v tilnik in jih zmetali v neke jame na hribu. 8 jih je streljali, sami mladiči od 17 do 20. Leta. To pa se je zgodilo pri Sv. Urhu.
    · Katehet na trgovski akademiji, kjer je vsak mesecpolitična debata in se lahko oddajajo anonimna vprašanja, je imel dosti gradiva za odgovore na vprašanje:”Kaj je Črna roka?” Rekel je:”To je od zakonite oblasti dovoljena organizacija, ki ji je poverjena naloga delati red.”
    · Na vprašanje, če smatra za pravično, da brez sodbe more ljudi, je dejal:”Kdor dela to, kar mu je po zakonu dovoljeno, ne dela ničesar protizakonitega in se ne sme obsojati. Preden se je oblast odločila za takšno odredbo, je stvar gotovo vsestransko preštudirala. Ne smemo gledati na posameznike, temveč na stvar kot celoto, nan auk duševno najvišjih modrijanov, ki streme res samo za tem, da človeštvo rešijo pogube!”
    · K takemu “verouku” ni treba pojasnila. V Hrušici se je primerilo, da je celo pater Fidelic iz Stepanje vasi poslal pismo z mrtvaško glavo, v katerem z grožnjo od nekoga zahteva spisek oseb, ki delajo za OF.
    · Na strani 22 omenjeni invalid, poročnik Rebolj je bil ustreljen od dveh lopovov, od katerih je imel eden črna očala. Eden ga je vprašal, kje je izgubil nogo. Ko je odgovoril, da pri preobratu Jugoslavije sta pahnila ženo proč in z več streli invalida ustrelila, odnesla pa razne drobnarije. Na vrata sta po odhodu natisnila pečat črne roke.
    · V noči od 24. Na 25. Aprila so popolnoma izropali rodbino Alojzija Kosarja v Novih Jaršah in odpeljali njegovo ženo proti tomačevem. Za njo ni sledu.
    · Ponoči so odpeljali mater petih otrok Poldo, ki so jo našli čez 14 dni v mivki ob Savi s polomljenimi udi in tako razmesarjeno, da jo je mož spoznal le po obleki. Zlato zobovje ji je bilo izruano.
    · Na ljubljanskem letališču so našli tri trupla deklet rez glav.
    · 18..5. je bil ustreljen Martin Jordan na Verdu, ko je pasel kozo.
    · 500m od dolenjskega bloka smo kmetje orali in pri tem našli tri trupla.
    · 2. junija so spet našlli na aerodromu v opuščenih ajrkih dve trupli mladih deklet z razbitimi lobanjami. Ena od the je bila oblečena samo v perilo. Očividec je zatrdil, da sta bili trupli v jarkih kakih 4-5 tednov.
    · Ena izmed likvidatorskih skupin ima svoje gnezdo v 15. Domobranski četi na Škofljici. Nekdo izmed njih se je pohvalil, da je eden od “Črne roke” 18.junija na Dolenjski cesti ubil dve, druga skupina na Škofljici pa tudi dve osebi. Na blok prihajajo črnorokci maskiani in domobranska straža jih pusti skozi, če ni nemške patrole v bližini. Pri svojih zverstvih trosijo letake s pozivom, da se naj vsi Slovensi strnejo v borbi za poštene ideale!
    · V taki borbi, v katero so se strnili vsi mračni elementi na Slovenskem, so v noči od 9.junija v Dravljah maskirani morilci pobili profesorja Tehnične srednje šole Štirna in njegovo 18-letno hčerko. Vse področje je bilo od te borbe okrvavljeno. Ubijalci so izropali vso zlatnino.
    · Na bloku pa so se razburuli domobranci:”Kaj se razburjte! Kaj mislite, da smog a mi?! “ Toda morilci so bili oblečeni v domobranske uniforme, preko njih so potenili nekake cunje, obraze in roke pa so si namazali s sajami. Po umoru so pustili na zidu znak Črne roke.
    · Isto noč od 8. Na 9. Julija so verjetno isti zločinci ubili sestro profesorja Franca in Antona Vodnika.

  • PRIČEVALCI

    Vsa poročila, ki z velikim težavami prihajajo iz Ljubljane stalno navajajo ista imena. Za voditelja “Črne roke” označujejo dr. Marjana Zajca, Rudolfa žitnika, trgovca Frenka Odona, Franca Juvana, čevljarja Krupeja, Božidarja Leskovca, jurista za Bežigradom. Na primorskem imenujejo med vodilnimi člani majorja Bitenca in domobranskega oficirja Emila Savellija, uradnika čekovnega urada, ki nosi nemško odlikovanje. V Dornberku sodelujejo Dušan Brce, Sinigoj, saksida in Pavlica. Zvezo s “črno roko” vzdružuje Rudolf Guštin. Janko Debeljak z Dolenjske cest je izjavič, da bodo vsakogar likvidirali po najkrajši poti, ki je zadostno osumljen. Ko so ustrelili mežnarja Presetnika in njegovo sestro, je izjavil domobranski kapetan na Ježici Marjan urbas:”Sava je dovolj globoka za take ljudi:” Na Ježici sodeluje pri “črni roki” policijski agent Jože Pernišek.
    · Imenuje se izvršni odbor “Črne roke”:Kreiper, Jeločnik, Rupnikov osebni čuvaj Džin, t.j. Slavko Krek, Kociper in inž. Sodja. Kot glavne člane “Črne roke” označujejo poročila Franca Šaleharja, ki deluje na Lipoglavu. V okolici Šentruperta spade k taki bandi Oton podlesnik. Skupino vodita Marko Jakoš in Jože Deželan.
    Radi se predstavljajo z novo “ilegalo”, ki je zelo priljubljena pri Nemcih. Vodja take ilegale je bil neki Grum, ki je zbral 80 fantov, med njimi so bili tudi voditelji “Črne roke”: JAnez Marn, Rado Prijatelj, Rado Šalehar, dr. Smajd, major Bitenc, Smrsu in Križman.
    · Ta motna golda krvi, solza in trupel je motna tudi v vsem drugem. Domobranci, “črna roka”, ilegala, vera. Dr. Marjan Zajc trdi, da je “Črna roka” nacionalna, dr. Juvan, da je klerikalna. Je pa – zločinska.
    · Na vrhniki se je 27. Aprila 1944 sestal odbor v katerem sta advokata Marjan Marolt in Stanko Zupan, bivši občinski tajnik Jerina in lekarnar Hočevar Stanko. Odbor ima za svoje delo 4 agente z nemškimi legitimacijami in po 6000 lir mesečne place. Naloga the agentov je odkrivati terensko mrežo in zbirati material za “likvidacijo” simpatizerjem OF.
    · Na Dolenjskem je vodja te tolpe Janez Marn, jurist iz Hudega pri Trebnjem, s prevzetim imenom Črtomir, zato se imenujejo njegovi banditi večkrat tudi “Črtomirovci”. Mož je partizanski deserter in je imel celo vidno mesto v naši vojski. Je pa brez prave narodne zavednosti, brez občutka za tovarištvo in požrtvovalnost, ljubitelj lagodnega življenja in nezdravo ambiciozen. Pozabil je, da so m Italijani ubili očeta in požgali hišo. Sam izgubljenec je šel sedaj med izgubljence in se postavil na čelo bandi, ki mori nedolžne ljudi. Njegov namestnik Drago Prijatelj iz Ponikev, intendant Janez Saje, brat Jožeta. Pri sebi imajoo tudi duhovnika. Ta odred se pomika po vsej pokrajini, sestavljen je iz dveh čet, ki imata 17 mitraljezov in več brzostrelk. Banda se je pojavila v različnih krajih, pri Šentrupertu, Sv. Križžu, Čatežu in Primskovem, v dolomitih in na Notranjskem. Njena nasilja in zverstva bomo opisali pozneje.

  • PRIČEVALCI

    ČRNA ROKA III

    V Logatcu se je sestal odbor “Črne roke” 16.aprila 1944 b župnišču. Navzoči so bili neki Leskovšek iz D. Logatca, Cankar iz Nove vasi, Arher, Anton Maček in nam že znani Viktor Berlot ter sklepali o umori 7 ljudi, ki so jih tudi tisto noč umorili. O tem pozneje.
    · V Grosupljem se je krila “Črna roka” pod nazivom “informacijski štab”, ki so mu pripradali Kužnik, župan okoliških vasi Alojz Mehle, Nace Ahlin, cene Mehle, Zavrl itd., ki so naravnost strahotno morili vse, kar je prišlo na njihovo listo. O njihovih zverstvih bomo govorili pozneje.
    “Črna roka” deluje tudi v trstu, kjer ima na vesti umor dr. Stanka Vuka in njegove žene. Belogardist Jazbec je sporočil žrtvi smrtno obsodbo.
    · Pojavila se je tudi na gorenjskem in Primorskem. V postojanki Velikih Lašč je 7 članov “Črne roke”, med njimi brata Ivan in Jože Peček, iz Medvedjeka pri Velikih Laščah, oba partizanska dezerterja in bivša belogardista. Zlikovca se preoblačita po štirikrat dnevno, stikata med ljudmii, včasih v civilu, včasih v raznih vojaških oblekah.

    · Vodja “Črne roke” v Kočevju je havelka Danilo, bivši uradnik OUZD. Člani se shajajo v dveh bunkarjih na levem bregu Rinže proti Črni hosti. Havelikov izvrševalec je Alojz Vodušek. Vseh članov je v Kočevju 82. Sestavili so spisek oseb, ki jih je treba internirati in po tem spisku je bilo 19.8. odpeljanih iz Kočevja 75 ljudi.
    · Proti nepoučnemu ljudstvu se krije “Črna roka” z nevidezno ilegalnostjo, je pa v zvezi z Nemci, od katerih dobiva denar, orožje in opremo. Njen agitator na Notranskem, Kaplan Ivan laurih, je priznal, da deluje Črna roka pod krinko ilegalnosti. V vasi Podlipa so se srečali “Črtomirovci” in Nemci in sta se komandata tolpe pozdravila. Imajo celo nekak program, namreč samostojno Slovenijo (brez Koroške) v federativni kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Petrom II. Program je dalje “protikomunističen”, smatra se – po besedah dr. Branka vrčona – za sestavni del redne jugoslovanske vojske. Glede na zveze z Nemci, ki so gori omenjene in v zvezi s časom nastanka, pa je upravičen sklep, da je ta program le pesek v oči, da pa je “Črna roka” v resnici nekakšen domobranski gestapo, ki ga uporabljajo Nemci spričo svoje stistke na fronti.
    · In tako lahko trosijo listke s svarili, podpisanimi po naslikani črni roki, njena slika na zidu bodi napoved bodočih ali sled že storjenih zločinov neposlušnim ljudem. Ljudje v Ljubljani skrivnostno izginjajo. Le nov grob, ki se pokaže ob kakem samotnem gozdu, truplo, ki ga naplavi sava ali ki ga potegnejo iz Ljubljanice, krik smrtnega strahu v samotni ulici ali strel – to so sledovi “Črne roke”. Iz objema žena, od otročičev trgajo očete in može, od skrbnih staršev fante in dekleta, brez izbire, brez izjeme, brez milosti. Vse mora pasti, kar se ne ukloni, kar ne veruje, da je zveza z nemškim okupatorjem rešilna za Slovence.
    · Ali bodo ljudje spregledali? Se bodo zavedli, da jim sedi na tilniku sedi vedomec, ki jim pije kri? Kdaj, če ne sedaj, bodo zvrgli s sebe ta jarem?
    · Fašistično – domobranski terror v Ljubljani pa se nadaljuje. Dr. Rainer je razpisal mobilizacijo za letnike 1923, 1924, 1925, ne meneč se za statut še vedno “italijanske pokrajine”, da prebivalci te pokrajine niso vojno obvezni. Zagrozil je celo z represalijami družinam, če bi se svojci odtegnili vojaški službi. Bedake in lahkomiselneže, zapeljance in prisiljence pa je ujelo to nasilje v svoje mreže, ko so dne 20.4.1944 prisegli zvestobo Adolfu Hitlerju, največjemu krvniku slovenskega naroda in človeštva.

  • PRIČEVALCI

    TEROR NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

    ZAČETEK
    Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati na posamezne dele osvobojenega ozemlja.
    Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni iz Notranjske. Požgali so hišo Rudolfa Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala IVAN SELAK in JOŽE TEGELJ.
    Prve dni Novembra 1043 je prišel domobranski poročnik 37 letni Franc Debevc iz Borovnice, bivši uradnik pri vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez. Čuvaja 28 letnega Toneta Majarona v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina.
    Ko mu je odgovorila, da je v službi je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo. : » To bo njegova služba!«
    11.11. je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poročnik FRANC DEBEVC, FRANC ORH iz Borovnice, IVAN KOVAČ, p.d. PRISTAVČEV z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so položili na železniške tire, da bi umor prikazali kot železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pravočasno zavrl, ugotovil da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik CIRIL JERINA ni dovolil žalostinke na njegovem grobu.
    Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obupano jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70 letno ženo iz Zale in pustili truplo nepokopano v gozdu.
    10.12. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta Vegela iz vasi Brezovica nad sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.
    11.12. 1943 so v Hrastini nad Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do smrti dva mlada fanta, Jožeta Kukiča in Jožeta Sintiča oba iz St. Ruperta, ki ga bomo še večkrat srečali.

  • PRIČEVALCI

    MORILCI IN SODNIKI

    10.12. sta v Breški vasi, okraj Št. Jurij, Miha Kostrevec in Bruno Hercog kuhala žganje. Domobranska patrola pretvarjajoč se da so partizani ju je poprosila za okrepčilo. Čim pa sta tako podprla partizane so planili nad njiju, ju zvezali, tolkli, odpeljali v dolino, tam ubili in ju pustili v mlaki krvi gola na cesti.
    Zaklal ju je lastnoročno NACE PENCA, ki mu je ljudstvo dalo ime »MORILCA ŠENTJERNEJSKEGA OKRAJA«.
    Vse ljudstvo je obsojalo ta zločin. Domobranci so se morali oprati in najti krivca. Zato so kmalu zatem vdrli v vas Pristava pri Sv. Križu v hišo Ivana Žnideršiča. Vodil jih je Nace Penca, spet preoblečene v partizane. Pozdravili so z našim pozdravom »Smrt fašizmu-Svoboda narodu!« in obtožili Žnidaršiča umora Kostrevca in Hercoga. Pred hišo so uprizorili sodišče. Žrtev se je zagovarjala da je somišljenik OF in da je vedno podpiral partizane, pa da zato vendar ne bo ubijal drugih somišljenikov OF. S peklenskim zadovoljstvom je potem Nace Penca zasadil nož v njegova prsa. : » Vidiš, partizanski pes, tako znamo zasliševati!« Dvajsetkrat ga ja zabodel do smrti. Nato so ga oplenili, si denar razdelili, vola pa odgnali k svoji posadki v Kostanjevico, govoreč ljudem, da so krivca umora Hercoga in Kostrevca kaznovali, vola pa zaplenili partizanom. Po Žnideršiču so postali žena in otroci brez sredstev.
    V začetku leta 1944 so domačini pri Črnem vrhu pri Logatcu ujeli učiteljico Ljubo iz Zadloga. V Hotedrščici so jo javno zasramovali, v Logatcu pa tako pretepli, da ji je viselo meso iz telesa. Odvlekli so jo dva km iz vasi, jo tam ustrelili, zvlekli v grmovje in pokrili s snegom.

    MAŠČEVANJE »JUNAKOV«

    10.1.1944 so Nemci in domobranci pri Rakitnici napadali Cankarjevo brigado. Ker pa niso imeli uspeha in so sami utrpeli velike izgube, so z minometi in z zažigalnimi kroglami zažgali poslopja kmetom, Francu Kaplanu, Antoniji Beligoj, Karlu Goršetu in Antonu Trdanu, v vrednosti predvojnih 410.000 din. Po ponovnem neuspelem napadu pa so prišli v hiše in z vžigalicami zažgali vsa gospodarska poslopja z gospodarskim orodjem in serom vred, dasi v bližini ni bilo nikake vojne akcije.
    Oškodovanci so: Jože Henigman, Franc Trdan, Neža Trdan, Franc Lovšin, Janez in Anton Henigman, Franc Beligoj, Franc Klun, Janez Vidervol, Franc Gorše, Janez Trdan, Jože Oražen, Janez Hočevar, franc Levstik, Franc Henigman, Franc Debeljak, Franc Mrhar, Marija Černe. Tem ljudem so zgoreli skednji, seno in gospodarsko orodje v vrednosti 645.00 din.

    NOČNI POKOL

    13.7.1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik FRANC URH, CIRIL KRŽIČ, IVAN KOVAČIČ ter IVAN in ANTON KOVAČ.
    23.7. 1943 so domobranci odgnali 70 letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. Por. MAKSA KUNSTLJA.
    29.1.1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje kdo je so zunaj odgovorili da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in čeljust, ter udarec s kopitom po glavi. Onesvestil se je. Zvlekli so ga iz hiše ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Žena je spoznala IGNACA PENCO in domobranca BECA iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benedičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
    Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika okrajnega odbora na Velikih Laščah in ga pokopali kar ob cesti. 27.5. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.

  • PRIČEVALCI

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 1

    Domobranci imajo svoje zaupnike tudi v našem zaledju. Ne meneč se za ljudske žrtve in imovino ti ljudje vohunijo in sporočajo Nemcem svoja dogajanja. Zato so Nemci 25.1. iz letal vrgli mnogo bomb na Sodražico, da sta bila ubita dva prebivalca in dve hiši popolnoma porušeni. 13 pa zelo poškodovanih. Isti bombniki so vrgli bombe tudi na Ribnico in poškodovali več hiš, eno pa popolnoma porušili. Ruševine so tudi v Novi vasi. Naša vojska ni imela škode, pač pa nedolžni mirni prebivalci.

    REŠITEV VIŠNJE GORE

    12.2. so domobranci pod nemškim vodstvom napadli Višnjo goro. Bilo je 200 domobrancev in 20 Nemcev. Med poveljniki domobrancev so bili: CVETKOVIČ iz Grosuplja, AHLIN, KASTELIC in ŽIČKOV iz Krške vasi. Alojza Zavodnika so ubili na njegovem domu na Kodeljevi pristavi. 2 domobranca sta ga z bajonetom zaklala, tolkla po glavi s kopitom puške in streljala v truplo. Oropala sta ga za 15.000 lir denarja, za žepno uro in listnico z dokumenti. Ljudje trde da je ta rop izvršil bratranec žrtve, KASTELIC. Ubili so ujetega partizana, ki mu je kmet ALOJZ ZUPANČIČ stanujoč hišna št. 170 odklonil zavetišče.
    Po Višnji gori so ropali blago, ure, denar, živila, 16 koles, pisalni stroj, radijske aparate itd. Omenjeni kmet Alojz Zupančič je moral to naropano blago odpeljati v Grosuplje, kjer so mu za voznino in nagrado da je odklonil rešitev partizana vzeli konja in voz.
    Iz Višnje gore so bili ob tej priliki odgnani sledeči:
    Rudolf Pajk, krojaški mojster, Alojz Zupančič, gostilničar Jože Vouk, čevljar Ciril Vouk,dr. Vinko Hudelist, zdravnik Franc Groznik, sodni uradnik Anton Ahlin, Marija Aubreht, Ivan Juš, Ljubec, davčni uradnik Mihael Omahen, Kristina Meliher, Ljudvik Gams, postajenačelnik…
    Umor, rop,ječa, odgnan v Nemčijo je bil plod tega fašistično-domobranskega terorja na Višnji gori.

    TUDI OTROKE MORIJO

    V noči od 17. Na 18. 2. So domobranci z mučenjem prisilili brata nekega terenca, da je izdal skrivališče svojega brata, ki so ga poiskali in na mestu umorili. Tega dne so Nemci v Tomišlju, zaradi tega , ker je v boju padel nemški vojak, ustrelili 19 žensk, večji del mladih deklet in po hišah zaplenili vsa živila.
    19.2. so se otroci iz Zdinje vasi sankali na Trški gori. Domobranci so začeli mednje metati mine in ubili enega otroka, 5 pa ranili.
    21.2. zjutraj ob 7 uri so udrli domobranci v Jurko vas v hišo št. 19, kjer je dve uri poprej porodila Jožefa Cimermančič, rojena Kobe. Nemec, ki je bil med domobranci jo je hotel ustreliti, žena pa je dvignila otroka, da se je divjak vendarle obrnil proč. Dasi je žena, kakor tudi njena mater prosila naj ji puste živila zavoljo otroka in pa ker je šele komaj porodila, so ji odnesli liter masla, 2kg sladkorja, okoli 5 litrov vina, 50 jajc, ter dve ogrinjali. Med divjaki so bili : MARTIN ŠTANGELJ iz Jame, JANEZ JENIČ iz Stranske vasi in FRANC ŠUŠTARŠIČ iz Jame. Mož porodnice JANEZ CIMERMANČIČ je sam domobranec v Novem Mestu.
    20.2. se je izvedelo da so domobranci v Novem mestu ustrelili sina financerja Sermana, Kokalja, Vindotovo, Virtovo in še eno osebo.

    ŽRTVE OVADUŠTVA št. 2

    Cirila Škrbe in Danica Erbida sta 20.2. v Novem mestu izdali domobrancu VIKTORJU HENIGMANU nekatere objekte naše vojske v Žužemberku. Te podatki so bili tako važni, da so Nemci potem Žužemberk bombardirali brez škode za našo vojsko. Cirila Škrbe pa je medtem prišla v naše roke in za svoje izdajstvo že prejela zasluženo kazen.
    Po izdaji domobranskih špijonov je vrgel nemški letalec 22.2. bombo na nezasedeno vas pri Novem mestu, ubil neko kmetico in kmeta ranil, na vas Lakence, ki ni bila zasedena pa naši vojski vrgel 4 bombe in poškodoval več hiš.
    Enako se je zgodilo 25.2., ko so nempki bombniki bombardirali vas Kozaršče. Zgoreli sta dve gospodarski poslopji, Babinem polju je letalec z mitraljezom ubil otroka in nekaj hiš porušil, na dvorišče gradu je padla 100kg bomba.
    Tako domobransko ovaduštvo povzroča škodo in nesrečo le nedolžnemu prebivalstvu.

  • PRIČEVALCI

    TEKMUJEJO V UMORIH

    1.2.1944 je prišla domobranska patrola iz postojanke Lisičje v Malo vas v okraju Št. Jurje-Šmarje, ter odpeljala delavca Janeza Virška neznano kam. Med domobranci so bili : JOŽE ŠKERJANC iz Cerovega, IVAN MEHLE iz Porove vasi, IVAN ŠKERJANC iz vasi Udje. Julija pa se je izrazil IVAN MEHLE, da je šel Janez Viršek na oni svet, ker mu je on zadnji dal vode, za katero ga je prosil.
    23.2. so udrli domobranci v Šmarjetno pri Novem Mestu in odpeljali 2 ženski in 1 moškega. V vinjem vrhu pa so zajete ljudi pretepli. Kmalu nato so v bližini Kostanjevice potegnili iz Krke več strahotno iznakaženih trupel.
    26.2. so domobranci v vasi Cegelica pri Novem Mestu ubili terenca Antona Čampo in razglasili, da so ga ubili partizani.Ponoči so vdrli v vas Ljubica, pretepli in brcali neko ženo, češ da je njen mož v partizanih in jo zmerjali s svinjo, ker ni hotela povedati kje je mož.
    Pri sv. Križu so domobranci divjaško streljali v okna nekaterih hiš. Grozili so da bodo pobili in poklali vse partizanske rodbine, če se bo njihovim družinam kaj pripetilo. Očeta nekega partizana pa so odpeljali.
    V Marcu je bilo najdeno na Marofu nad Volavčami truplo Mine Borove, žene pesnika Mateja Bora. Nemci so jo 15.2. ranjeno zajeli pri Vavti vasi, jo naložili na nosila in domobrancem veleli naj jo odnesejo. Ti pa so jo pobili in jo vrgli z nosili vred v grmovje, kjer so jo potem našli.
    Februarja 1944 so logaški domobranci na zverski način pobili sekretarja Franca iz Logatca. Morilci so ANTON BONAČ, JOŽE JERZEJČIČ, FRANC RUS, ANTON TRPIN in ANDREJ ŽIGON.
    V Marcu se je tudi na dolenjskem pojavila Črna roka pod vodstvom JANEZA MARNA-ČRTOMIRJA in Sajeta in začela izvajati teror v omenjenih krajih Višnje gore, Stične, Št. Vida in Vel. Gabra. Z njihovim sodelovanjem so Nemci iz okraja Št. Vid v teku enega tedna pet družin preselili neznano kam.

  • PRIČEVALCI

    RAZBOJNIŠKO GNEZDO V GROSUPLJU

    Ko so Nemci in Domobranci zasedli grosuplje, so prišli z njimi župan Ivan Mehle iz Stare vasi, Ivan Hren iz Malega Mlačeva, ki ga imenujejo ljudje »krvnika« propalica žandar iz Steklas iz Grosuplja,Jaka Kastelic iz Hrastja, Janez Travnik iz Mlačeva, Ivan Mehle, Alojz Mehle iz Perovega, Janez vidic iz Beljčjega vrha, Anton Godec iz Račne in Ivan Ahlin iz Plešavice so že Italijanom denuncirali ljudi in jim pošiljali sezname oseb, ki jih naj ustrele ali pošljejo v internacijo. Ljudja imenujejo kot stare ovaduhe Vido Bedenčičevo in njenega očeta, Bajžlja, Jako Kastelica in Dežmana iz Police, ki so vodili iz okoliških vasi žene, starce bolnike in otroke v grosupeljske zapore, kjer so jih mučili, pretepali in pobijali. Pri tem so sodelovali Anton Boštjančič iz Malega Mlačeva, Jože Horvat in podpor. Kavčnik iz Trebnjega. Žrtve v zaporu in mučilnici pri Butkoviču slačijo do nagega, jih pretepajo, stopajo s čevlji na vrat in glavo, večkrat trpinčijo do nezavesti. Cele dneve se je po Grosuplju slišalo vpitje nedolžnih ljudi.
    Pozneje se je iz teh zlikavcev formiral takozvani »informacijski štab« Odpeljali so nešteto žrtev, med njimi so orožnik Poljčan, franc Marinčič, Polič z ženo, Šuligoj z ženo, Pepca Perne, Alojz Pucihelj, Polde Boštjančič, Anica Gale, Ciril Štrublej, Alojz Fink, Angela Mehle, Alojz Rus, Rode, Franc Bučar, Jože Mežina, Franc Majcen, Jože Okoren, Franc Škulj, Anica Svete, družina Dolinšek, Perkova,Škerjančeva,Kandaretova dekleta, Štefan Kočevar, Bušljar, Zalar in drugi. Od teh je bil samo Štrukelj izročen Policiji. Za ostalimi je izginila vsaka sled. Postali so žrtve grosupeljske bande.

    POMAGAJTE NEDOLŽNI SMO

    Ko so domobranci napadli Polico, Višnjo goro in Št. Jurij, so žrtve vodili ponoči na morišča. Slišali so se kriki groze in vpitja na pomoč : » Pomagajte nedolžni smo!«
    Mnoge so odvedli v ljubljanske zapore. Pri tem jih je zasliševal Sedej, gradivo zoper žrtve so donašali JOŽE JANČAR iz Žalne, CVETO CVENK iz Gatine, MILAN SKUBIC iz Police, JOŽE in LOJZE HOČEVAR iz Stare vasi, KAREL AHLIN iz Grosuplja in drugi. Domobranski kurat MATIJA ŠČUK pa je te zločine zagovarjal, češ da je treba vse počistiti, sicer ne bomo zmagali.Pepca Erjavčeva, ki je bila članica Marijine Družbe se ga je pred smrtjo oklepala in prosila za življenje. Zaman, pasti je morala tudi ona zato, ker je imela brata v partizanih. Ljudje vedo za grobove žrtev v Grosuplju, Šmarju, Pod Zalogom, Lisičjem in pri Sv. Urhu in ne verujejo govoricam, ki jih trosijo domobranci, da so Erjavčeve, Galetove, Mencina in Puciher v Nemčiji.

  • PRIČEVALCI

    TUDI OTROKE MORE 2

    1.3. 1944 SO VDRLI Nemci iz Rakeka v jačini 500 mož in obkolili Dolenjo vas in Dolenje Jezero ob Cerkniškem jezeru. V Martinjaku so ujeli 15 letnega dečka, ki je bežal pre njimi na hrib Slivnica. Streljali so za njim in mu klicali stoj. Deček se je ustavil, se obrnil in dvignil roke. Zdaj se tarča ni več pomikala, lahko ga je bilo zadeti. Z 9 streli so ga ubili vpričo njegovih domačih. Dečku je bilo ime Mirko Premrov.

    POKOLI SE MNOŽE

    Iz gorenje vasi so domobranci 2.3. odpeljali Jožeta Grahuta in 2 dekleti, V Šmarjeti so aretirali učitelja Miheliča in kmeta Kirerja. Usoda teh ni znana. Lopovi so se razpršili po vaseh, streljali in metali bombe, ropali in strahovali ljudi.
    6.3. so domobranci v Rojah pri trebanskem vrhu v novomeškem okrožju ujeli tri partizane in dva druga, ki so jih strahotno mučili. Isto noč so mučili in ubili podpor. Miho Živca, ki so ga našli doma.
    Drugi dan so napadli okrajnega odbornika za Trebnje in partizana Toneta Grmovška iz St. Lovrenca. Prvi je pobegnil, drugega pa so ubili s 7 streli. Ljudje so spoznali v tej tolpi GLUŠIČA iz Mokronoga, JOŽETA in JANKA SAJETA, FRANCA SELEHARJA iz Blata, prof. OMAHNA iz Prudofa pri Trebnjem.
    Tretji dan so Nemci napadli vas Ribnico v okraju Straža in odpeljali tri fante, od katerih sta bila dva bolna. Hkrati so v Prapročah vzeli dvema kmetoma dva vola, več kokoši ter vso mast in meso.

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠT. 3

    10. IN 11. 3. SO Nemci po izdaji domobranskih ovaduhov iz zraka bombardirali vasi Zalno, Spodnjo Slivnico, Lepček, Zagradec, Plečivico. V teh krajih ni bilo naši edinic. V Žalni so bili ubiti 3 ženske, 3 otroci in 3 moški. Skoraj vsi so bili somišljeniki domobrancev. V Slivnici so iz ruševin izkopali 7 žrtev, v Zagradcu 2. Razvaline so ostale od vasi Plešivica, Zavrtača in Nova vas. Enote naše vojske niso imele škode.

  • PRIČEVALCI

    MRLIČE SKRUNIJO

    13.3. so Nemci in domobranci odpeljali iz temniške doline kam mlinarja Jakliča s Pustega Javorja. Drugi dan pa so domobranci pod vodstvom komandanta FURLANA iz Čučje Mlake in Bele Cerkve skozi Vinico vdrli v Škocjan, kjer so povabili s seboj kmetico Angelo Kočevar in njeno hčerko Tončko.Ko so ju pregnali izven vasi sta se morali sezuti in sleči, pa še sami so jima trgali obleko s telesa. Pred njima so potem postavili mitraljez in obe pokosili. Ena se je mučila še pol ure preden je izdihnila. Domobranci so po mrličih pljuvali in ju obmetavali z blatom. KRIVCA, ovaduha ljudje dobro poznajo, doma je iz bližnje vasi. Ne bo utekel roki pravice!
    SO TO ŠE LJUDJE?
    17.3. je okoli 200 domobrancev vdrlo iz Novega mesta pod zaščito nemških tankov. Prodrli so do vasi Prečna. Tam so poiskali mirnega prebivalca Miho Auguština iz gorenjih Sušic. Čeprav je bil brez orožja in se ni upiral, so ga domobranci odpeljali s seboj. Bili sta to 36. Domobranska četa pod poveljnikom stotnika Resmana in 40. Četa s komandirjem poročnikom Špilarjem. Iskali so žrtve. Domobranec AVGUST LAMPE, ki je med tem že padel v roke pravice in njegova žena Valčka sta izdala kraj na Novi gori, kjer je pri kmetu Lavriču ležala bolna mlada Helena Sedajeva. Vlekli so jo iz hiše v Gornjo Stražo in tam privezali h Kozolcu. Popoldne so jo gnali mimo gradu Zalog pri Prečni in jo tam nečloveško mučili. Med zverinami so bili : AVGUST LAMPE, IVAN DAROVIČ, ALOJZ SPRINGER iz Dol. Straže, JANEZ ŠIMC iz Dol. Straže in JOŽE JANČAR iz Češke vasi. Springer je Sedajevo tako tolkel s kopitom puške, da je imel vse kopito razbito in okrvavljeno, ko se je vrnil v Bršljin. Žrtvi so izkopali eno oko, ji večkrat prebodli dojke, polomili roko in nogo.
    AVGUST LAMPE je izpovedal, da je Sedajevo zajela 36. Četa in jo izročila 40. Četi, ki je umor izvršila.
    Truplo je bilo najdeno ležeče na hrbtu, okoli spolovila je imelo več ran, večkrat je bilo prestreljeno z brzostrelko. Kako cinično so nasprotniki odpravili zverstva nad Heleno Sedajevo, se vidi iz številke 96 novomeškega domobranskega lističa: » Za blagor očetnjave« z dne 21.3.1944, ki piše dobesedno : »Sedajevo Heleno so komunisti z velikimi slovesnostmi pokopali v Straži.« Videti je da jim je bilo veliko za njo in da so naši fantje prav zadeli. Še pred kratkim se je širokoustila : » to bo slovesnost ko bomo zopet korakali v Novo Mesto.« »Pa je odkorakala v zemljo.«
    21.3.1944 so domobranci iz Ribnica, ki sta jih vodila poročnik FRANC PLIBERŠEK in IVAN GREBENC po izdaji izsledili skritega in bolnega 19 letnega dijaka Draga Zalarja. Najpoprej so ga izpustili. 30.3.1944 pa so ga odpeljali v Vel. Lašče, kjer ga je zaprl domobranski poveljnik JEREBIČ. V zaporu v Ribnici so ga pretepli domobranci: FRANC ORAŽEM, dijak iz prigorice, ANTON GORŠE, kmečki sin iz Dol. Vasi, ANTON BOJS, kmečki sin FRANC MRHAR, kmet ter bivši podnarednik ANDREJ PETELIN in ALOJZ ČEŠAREK iz Ribnice. Polomili so mu noge in ga neusmiljeno pretepali, nato pa so ga do smrti pobili. Pri umoru so sodelovali : JOŽE HENIGMAN iz Goriče vasi in DRAGO KRŽE iz Ribnice. Mati slednjega pa je Zalarja izdala.
    17.3. je druga kolona domobrancev napadla Ribnico. V šoli so ustrelili 7 zajetih partizanov, nato pa trdili da so padli v borbi. Teden dni kasneje so za vojašnico v Ribnici ustrelili še 7 žrtev, med njimi 1 žensko iz Ribnice in jih zagrebli v okope pri vojašnici. Govoričili pa so spet, da so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Sedajevi je namška bomba ubila očeta, mater in brata. Sama pa je padla v roke domačih morilcev.

  • PRIČEVALCI

    SV. JOŽEF —- ZAŠČITNIK MORILCEV

    Malo pred Jožefovim 18.3. je župnik Franc Cerkovnik iz Št. Jerneja pokazal neki ženi podobo od Sv. Jožefa in dejal: » Vidite to je podoba sv. Jožefa! Na njegov god bo tekla kri v potokih! Brat bo klal brata, oče sina, sin očeta, skratka mnogo družin bo uničenih, da bo enkrat za vselej uničena ta partizanska golazen!«
    Ženica je odgovorila: » Oprostite gospod župnik, ne razumem vas. Do sedaj so nam vedno govorili, da naj se obračamo s priprošnjo radi varstva k sv. Jožefu. Sedaj pa naj postane sv. Jožef tisti, ki varuje one, ki družine pokončujejo. Res gospod župnik, oprostite mi da ne razumem.«
    Prav na praznik sv. Jožefa so domobranci iz Nove cerkve vdrli na Vinji vrh, kjer so med mašo razgrajali, se opili, ljudem grozili, na slepo streljali in metali bombe. Ena taka bomba je ranila 3 otroke, enemu je odtrgala nos, drugemu izbila oko.
    20.3. so domobranci v Grosupljem umorili železniškega uradnika v pokoju Poliča in njegovo ženo.
    21.3. so domobranci ujeli ranjeno partizanko Vido Gromovo. Domobranec Janez Jenič iz Stranske vasi ji je odrezal prsi in jih vrgel med noge, nato pa ustrelil. Istega dne je ta zločinec mučil tudi ujetega partizana Bogdana in ga nato ustrelil.

    MORE TUDI ZARADI DENARJA

    25.3. so domobranci vdrli v vas Breg. Tam so ubili krojača Franca Kočoroka iz vasi Laze in Antona Jorasa, konjača iz Ribnice. Prvega so odgnali iz doma v spodnjem perilu do bližnjega kozolca in ga tako dolgo prebadali z bajoneti, dokler ga niso zaklali. Med morilci je bil tudi Drago Pirc, p.d. Matijevkinov iz Žigmaric.
    K Jorasu so prišli kupit težko svinjo za 9.000 lir. Med kupčijo so se nekaj sprli in zato odpeljali Jorasa na poveljstvo. Ko so ga izpustili ga je domobranski spremljevalec ustrelil in mu vzel tudi 50.000 lir, ki jih je imel pri sebi. Njegova hči je to naznanila nemški komandi, kjer so se delali ogorčene, toda žrtev je bila mrtva in zločinci svobodni.
    Zvečer istega dne so iz Dolenjih Laz odpeljali 3 osebe, med njimi 60 letnega očeta nekega partizana, z Brega pa eno žensko.

  • PRIČEVALCI

    ENAKE METODE

    Sploh so domobranci po vzoru Nemcev iz vseh krajev odpeljali mnogo ljudi. 26.3. Francko Kožarjevo, Pavlo Resničevo, Nežo Andloškovo, vse iz Hrovače, Jožeta Babiča, Ivana Lovšina, Angelo Kodričevo, vse iz Dol. Lazov. Iz vasi Bukovce so odpeljali 2 osebi. Z vsemi so med potjo nasilno ravnali. Po hišah teh žrtev so kradli, domače pretepali, grozili in se razburjali, češ da se še vrnejo. Iz Šmarjete so odpeljali v Nemčijo Kristino Kresovo, Olgo Koširjevo in Avgusta Jakšeta iz Dol. Straže, iz vasi Cegelnica paso Nemci odpeljali v novomeške zapore Franceta Vovka in njegovo hčer Mimi.
    26.3. So Nemci zahtevali od Marije Erjavec iz Bukovice, da jim mora prinesti ključ od mlina, ki je last aretiranih kmetov Pungerčevih, v Vagenšperk. Pridržali so jo 2 dni pri sebi, potem pa so ji veleli naj gre domov. Do meje sta jo spremljala dva Nemca. Tam sta ji ukazala naj gre sama domov. Ko je nadaljevala kak kilometer poti po gozdu, so ljudje iz iste smeri zaslišali dva strela. Čez tri dni so našli Erjavčevo tam mrtvo.
    Iste metode učiteljev in učencev, gospodarjev in hlapcev.

    SLOVENEC SE JE POHVALIL

    Še isti dan 26.3. so pokazali domobranci, da znajo tudi oni tako. Iznenadili so narodnega odposlanca šmarješkega okraja Martina Andrejčiča iz Telčic in ga v gozdu pri Škocjanu ustrelili. Sezuli so mu čevlje, truplo pa pustili v grmovju.
    27.3. so zagrešili veliko zverstvo. Vdrli so v Stražo in tam zalotili bivšega občinskega pravnega referenta na Bledu, Toneta Mišiča iz Češče vasi in učiteljico Jožice Venturinijevo, rojeno Cetin. Oba so strahotno mučili. Izbili so jima zobovje, iztaknili oči, razbili glave in razmesarili trupli. S prstov so jima pobrali prstane in ju popolnoma izropali. Med morilci so spoznali JENKA iz Straže in MIRKA ZUPANČIČA iz Potoka pri Straži. Očitno sta bili žrtvi izdani in so morilci vdrli v ta kraj prav z namenom da umore baš ti dve osebi.
    »Slovenec« je posebej poročal o tem zločinu z velikim zadovoljstvom.

  • PRIČEVALCI

    JUSTIFIKACIJE, UMORI ITD.

    29.3. so domobranci odpeljali Karla Potočarja iz Mirne peči v Novo mesto, kjer je bil 4.6. na glavnem trgu ustreljen. Prebivalstvo ni bilo pozvano, da temu grozodejstvu priisostvuje.
    24.3. so domobranci v dobrepoljskem okraju v vasi struge ubili mirnega prebivalca Antona Kraševca, prav ko je klal prašiča in mu vse izropali. Aretirali so ga s pretvezo, da jim mora pokazati pot v Zapotok. Dobil je tri strele v glavo in energa v prsi, ter obležal v vasi Lipa.
    Odpeljali so Jožeta Noseta in Franca Strehova.
    Iz okraja Št. Jurij so odgnali vso družino Mohorpo izdaji neke Škerjančeve iz iste vasi. Iz Ponove vasi so odpeljali Jožeta Zupanca in njegovo ženo. Iz Javorja, Antona cento iz Laz, Franca pečečnika iz Podloga in Marjeto Škrlj iz Turjaka.

    ŽRTVE OVADUŠTVA ŠTEV. 4.

    27. in 28.3. so nemški avioni spet obsipavali mirne vasi z bombami po samotnem izdajstvu domobranskih ovaduhov. 28.3. so vrgli 14 težkih bomb na vas Rob in jo razen 4 hiš popolnoma porušili. Vse porušene hiše so last pripadnikov in svojcev domobrancev. Rušili so tudi vasi Dane, Lipovščico, Glince, Zapotok in sv. Gregor.

  • PRIČEVALCI

    PADALCI

    Vsakemu Slovencu utripa srce hitreje, ko zagleda na nebu številne jate zavezniških bombarderjev in lovcev. Ve, da nosijo kazen za hitlerjevska zverstva nad nemške tovarne in plavže, rafinerije in skladišča. Včasih po kakem boju poškodovano letalo ne more naprej. Pokaže se bela pika – padačo, na njem pa ameriški letalec, ki išče rešitve na našem ozemlju. Ko pristine, zagleda rdečo zvezdo na kapah vojakov, ki mu hite na pomoč – in rešen je! Mnogokrat sem bil v družbi z njimi, z Londončani, z Južnoafrikanci, Newyorčani, Palestinci in Škoti. Sami mladi fantje.
    Tudi 19.3. se je rešil pilot nad Prečno. V vasi Rudo je prenočil pri Francu Vircu. Drugi dang a je povabil k sebi župnik, ga gostil in zadrževal, med tem pa poslal v Novo mesto po nemce, ki so ga zajli in odpeljali v Novo mesto.
    Na binkoštni ponedeljek, ko se se zavezniška letala vračala iznad avstrijskega ozemlja, se je na kamniško okrožje spustilo 8 padalcev, od katerih so jih 6 rešili partizani, dva pa sta padla v vas Podhruško v Tuhinjski dolini. Domobranska simpatizerja Franc Homer in Florjan Mesar sta se dogovorila, da ju bosta izročila Nemcem. Mesar, ki je znal angleško, ju je zadrževal. Dasi sta padalca hotela do partizanov, je to vaščanom zamolčal, njiju pa je prepričeval, da ne ve za partizane, ki so zelo daleč. Slednjič so prišli Nemci in domobranci, ter odvlekli padalca v Kamnik. Množice kamniškega okrožja so zahtevale kazen. Naši organi so oba izsledili – postavljena sta bila pred sodišče in 5.4. kaznovana s smrtjo. V utemeljitvi sodbe je rečeno, da njun zločin ni manjši, kot če bi ga izvršila nad pripadniki naše vojske.
    Ma vratih pri Čepovanu so domobranci iz Sv. Lucije zahrbtno napadli padalca Kneza in njegovo ženo. Knez je koroški Slovenec, ki je odšel v Ameriko, ko je Hitler zasedel Avstrijo in je bil v angleški vojski letalec. Domobranci so mu napravili zasedo in ko se je padalec v spremstvu žene oddaljil neoborožen od hiše, so ga napadli, a on je naglo odskočil in se pognal v prepad. Njegova usoda še ni znana. Ženo pa so pretepali, čeprav je bila v 7.mesecu nosečnosti in jo slednjič ubili. Ljudje so s cvetjem zasuli njeno truplo. Žrtvi je izdal Kovačev Ador s Slapa.
    Neki letalec je padel z letala blizu Gorenje vasi pri Logatcu. Domobranci so ga pobili, mu razbili čeljust in mu pobrali iz ust zlate zobe, zaradi prstanov odsekali prste ter mu odvzeli uro in vse kar je imel. Njegov tovariš, ki je tudi padel med domobrance, je spraševal po Titu. Domobranec ga je hotel prijeti, padalec pa mu je pljunil v obraz in se srečno prebil do partizanov, ki so ga rešili.
    Dne 29.5. je strmoglavil ameriški bombnik nad Malo planino pri Kamniku. 2 člana posadke sta pri pristanku zgorela, 2 pa sta bila ranjena. Oba so partizani tako rekoč iztrgali okupatorju iz rok. Pozneje so našli še 2 padalca, ki sta se skrivala. Ker so enega izmed padalcev partizani izrgali iz rok gestapovcev, so Nemci iz jeze zažgali 3 hiše. Dne 2.4. je bil veličasten pogreb obeh mrtvih pilotov na Mali planini, ki so se ga udeležili vsi vodilni člani našega gibanja.Častna četa je oddala salvo, grob so obložili s kamenjem in položili nanj venec planinskih rož. Na križ so položili čeladi pokojnikov, identiteta trupel se ni dala ugotoviti.
    Domobranski časopis “Za blagor očetnjave”, ki izhaja v Novem mestu, pa je v številki 95 z 20.3.1944 s posebnim zadovoljstvom poročal, kako so zavezniške avione nad krškim poljem napadli nemški lovci in da je bil uspeh tega več sestreljenih ameriških letal in padalcev, da je samo v domobranske roke prišlo 5 Američanov, Nemci pa so jih dobili še več.
    Domobranski komandant Mrak iz Brasnic je v Šentjerneju govoril ljudem, naj ne verujejo, da Angleži nosijo partizanom obleko. Obleka, ki jo nosijo partizani, je last tistih Angležev, ki jih partizani pobijejo, kadar se rešijo iz letal.
    Kmalu smo zasledili tudi v “Slovencu” in “Slovenskem domu” posebno propaganda, namreč, da mi zavezniške letalce, ki se s padalom rešujejo na naše ozemlje pobijemo!
    Domobranci se v svojem lističu “Za blagor očetnjave” št. 109 od 4.4.1944 norčujejo iz angleških padalcev v pesmici v kateri jih imenujejo s psovko John Bull in opisujejo, kako partizani poberejo padalcem škornje, jopič, bluzo, srajce, hlače, pas, prstan, uro, mošnjo, čokolado in topak. Profesor Šubic je celo dodal temu ilustracije.
    Naj govori namesto mene npr. Ameriški letalec john I. Petit: “Dne 19.3. smo se vračali iz zračnega napada in hiteli na našo bazo v Italiji. Protiletalska obramba je zadela naš aeroplan, da smo morali odskočiti s padalom. Ko sem pristal na tleh, sta se mi približala dva dečka in m spremila do gruče ljudi. Po rdečih zvezdah na kapah sem jih spoznal za partizane. Odleglo mi je, čutil sem, da sem na varnem. Peljali so me v neko vas in me okrepčali, in neka žena, ki je govorila angleško, mi je povedala, da me bodo poslali v bolico. Sedaj se imenitno počutim, moje rane so skoraj zaceljene, in kmalu bom šel nazaj na svojo bazo. Partizani silno pazijo nan as, ravnajo z name, kot bi bili doma in nam dajejo najboljše, kar imajo. Kar se tiče zdravniške postrežbe, ne bi mogli imeti boljše. Prepričan sem, da bo vsak Američan, ki je nekaj časa preživel s partizani, povedal isto. Jugoslovanska Osvobodilna vojska je čudovita organizacija. Mnogo prispeva v tej vojni tudi s tem, da rešuje ameriške padalce. Hvaležen sem partizanom za vse, kar so storili meni in drugim Američanom”
    Primerjajmo, kako je ravnal župnik iz Prečne in kako mi, očitno posadko istega letala in istega dne!
    In še eno izjavo kapetana Jima godwina, šefa zavezniške vojne misije pri našem Glavnem štabu: “Kot šef anglo-ameriških zveznih oficirjev pri Glavnem štabu Slovenije se zahvaljujem NOV in POS in Slovencem, ki podpirajo Osvobodilno gibanje pod Titovim vodstvom, za njihovo izredno pozornost, prijazno ravnanje in zvestobo zavezniški stvari, ki jo kažejo tudi v tem, da prevažajo, hranijo, jemljejo pod krov in strežejo ranjenim ameriškim pilotom, ki jih je sestrelil nemški napadalec. Slišal sem lažne vesti, ki imajo svoj izvor v nemški propaganda, da so partizani razmrcvarili ameriške piloto in slabo ravnali njimi. Govoril sem s slehernim ameriškim pilotom, ki se je spustil na splovensko zemljo, odkar sem tu v službi, in vsak od njih mi je poročal samo, da so pristaši osvobodilnega gibanja v Sloveniji najbolje ravnali z njim. Letalci so mnenja, da ste čudoviti ljudje in ponosni so na to, da morejo biti z vami med vašo osvobodilno borbo. Zagotavljam vam, da sleherno zavezniško letalo, ki leti nad vašim ozemljem ve za vašo plemenito borbo za svobodo in vsakdo v srcu upa, da bo prišel v roke partizanom, če bo tako nesrečen, da bo sestreljen.”
    Domobranci torej zavezniške padalce ubijajo, skrunijo mrliče, jih izropajo, izročijo jih Nemcev in se javno v tisku vesele njihove nesreče. Mi jih rešujemo, negujemo in pošiljamo domov.

  • PRIČEVALCI

    NASILJA NARAŠČAJO

    V začetku aprila so domobranci v Logatcu aretirali sicer znana jim nasprotnika, a drugače miroljubna prebivalca Pirnata Antona in Trčka Jakoba. Odpeljal so ju neznano kam, čez dva dni pa so potegnili njuni razmesarjeni trupli v bližini Logatca iz vode. Ubita sta bila s topim predmetom in ustreljena v tilnik. Med morilci sta bila tudi Franc Arhar in Jože Jernejčič.
    1.4. so člani “Črne roke” po izdajstvu obkolili hišo Ignaca Borštnerja v Metnaju nad Stično in zajeli patrol 3 vojakov. Naš bataljon VDV, obveščen o dogodku je vas v naskoku zavzel. Med kratko borbo, v kateri so “črtomirovci” izgubili enega mrtvega in več ranjenih (baje je bil ranjen tudi vodja te morilske tolpe Janez Marn – Črtomir), so pa jetnike naglo postrelili in zbežali. Ljudje so pripovedovali, da se duhovnik, ki je bil v tej tolpi, ni niti ozrl na umirajoče žrtve. Po bitki so svoje ranjence spravili k nekemu kmetu v Pristavi. Tam je nevredni služabnik božji dejal, da ni verjel, da so partizani taki junaki. Da pa so domobranci taki morilci, to se mu je očitno zdelo naravno.
    Iz Karteljevega so domobranci odpeljali Alojzija Loharja iz Zgornjega Kamenja v novomeške zapore. Iz okraja Šmarjete so odgnali Janeza Pelkota, ga odvedli v Belo cerkev, ga tam pretepavali in mu razbili ves obraz. Z njim so odvedli še 6 mož, ki niso hoteli stopiti v domobranstvo.
    Iz Pijave gorice so odpeljali Franca štruklja in 70-letnga Janeza Mehleta in ju zaprli v Grosuplju. Iz vasi Hrastje so odpeljali vse moške od 17. Do 45. Leta, ki se niso odzvali njihovemu mobilizacijskemu pozivu, jih v grospulju mučili in pretepali.
    V dobrunskem okraju so kar na cesti napadali in pretepali ljudi.V dobrniškem okraju pri Novem mestu so razmesarili in pobili tri prebivalce, med njimi Ano Slakovo z Rdečega Kala. Aprila so domobranci iz Logatca ponoči ubili v sobi doma Ano Rekarjevo, ker se je branila iti z njimi.
    3.4. so domobranci iz Grosuplja zaprli Janeza Glinška s Sapa pod pretvezo, da izdaja partizanom njihove bunkerje.
    5.4. so izvršili domobranci pohod nad Mirno peč. Med poji so ubili 2 neznanca in trupla pustili v gozdu. Ob tej priliki so spet razsajali nad mirnim prebivalstvom, streljali in morili, kakor pobesneli. Umorili s Franca Somraka iz. Velikega Kala, Franca Cesarja iz Okrljevca, jožeta Lenarčiča, Antona Žužka in njegovo ženo Frančiško vse iz Dolenje vasi, Janeza Progarja in njegovo hčer jožefo iz Hmeljčiča ter Avguština Gričarja iz velikega Kala.
    Jožeta Lenarčiča so najprej zversko mučili in ga nato na pol mrtvega ustrelili. Frančiščko Žužkovo so prebadali z bajoneti v spolovilo, ji izkopali oči ter pustili truplo ob cesti. Antonu Žužku so lomili ude in ga predirali z bodalom.
    Med morilci so ljudje spoznali Mavca iz Čemž, Matijevca iz Malega vrha, Alojza Kajžerja iz Biške vasi in druge. Mnogo ljudi so odgnali v Novo mesto, odkoder so jih istega dne odpeljali s kolono 50-80 ljudi v neznano smer.
    V noči od 6. Na 7.4. je takozvana “likvidatorska patrol” iz Kostanjevice v civilnih oblekah prišla v vas Ošterc do trgovine Martina Jurečiča. V hrvaškem jeziku so ga pozvali, naj pride iz hiše. Ko se je prikazal na pragu, so ga ustrelili. V vai Veliki Gaber so 7.4. domobranci vdrli v dom domobranskega dezerterja Matije Otrina, ki se je skrival doma. Verjetno so se bali, da bi mož mogel kaj izdati. Ubili so ga na mestu.

  • Okrs Bokers Flokers

    Jaja, taki so bili. Hvala Domobrancem, da so pred temi izdajalci in morilci branili Slovence, ter kokali izdajalce pod rdeco zvezdo.

  • MižekFiga

    Blokirajte ga, pa bo mir pred komunističnimi lažmi !!!
    “Block user”.

  • PRIČEVALCI

    “LIK SLOVENSKEGA DOMOBRANCA”

    8.4. ponoči so spet udrli v Mirno poeč. Obkolili so hišo trgovca remica in zahtevali naj odpre. Na kuharičino vprašanje, kdo je, so odgovorili, da so partizani in da imajo pismo za partizane, ki so v hiši. Kuharica je odgovorila, da v hiši ni partizanov. Ko je Remičeva žena odprla, je domobranec zamahnil s kopitom puške proti njej, a se je pravočasno umaknila, tako, da jo je udarec le oplazil. Vdrli so v spalnico, vse razmetali, ukradli denarnico in 6 parov čevljev. 4 preplašenim otrokom so zabičali, da morajo molčati. Po tem so vdrli v stanovanje trgovčevega brata Alojza Remica v isti hiši. Njegovi hčerki so potegnili iz rok zapestnice
    Nato so divjali v hiši trgovca Osterca. Drhal je pridrvela v sobo ina na mestu ustrelila Osterca in njegovo ženo. Ustrelili so tudi proti prodajalki Milki Spendrovi, a je strel zgrešil in je še pravočasno pobegnila.
    Drugo jutro so bili okoli hiše in cerkve raztreseni listki, da je to delo opravila “Črna roka”. Vse ljudstvo je bilo pod vtisom velikonočne sobote, ko je na velikonočni ponedeljek pridrlo 200 domobrancev s 4 tanki. Pri maši je Kaplan pridigal za domobrance, nato so pred cerkvijo govorili 4 domobranski govorniki. Nek student iz Bele Krajine je imel govor o “liku slovenskega domobranca”. Toda narod je ta “lik” občutil na svoji koži: umor in kri, rop in požig, mučenje in odvajanje v nemško sužnjost so njegova svojstva.
    Poveljnik domobrancev v Mirni peči je napovedal junaške akcije domobrancev proti partizanom in naglašal, da bo vsak partizan, ki se ne bo javil, dobil nož v hrbet in s kopitom puške po glavi. Glede Ostrčevih je izjavil, da sta bila dvorezen nož in da bo vsak nasprotnik prejel tako plačilo. Če pa se bo le eni domobranski rodbini skrivil las, bodo domobranci pobili primerno število partizanskih družin. Takšen je “lik” slovenskega domobranstva!
    Pred menoj leži uradni zapisnik o zverstvu domobrancev nad dvema vojakoma, z zdravniškim izvidom in mnenjem. Poročnik 8. Brigade Mirko Domazet je padel 11.4. od izstrelka v srce. Po smrti pa so domobranci truplo oskrunili z udarci kopita puške, ki mu je lice raztrgalo in izbilo zobe. Hkrati je bil ranjen vojak Dušan Zebro, ujet in nato zaklan
    Skrunitev trupel, umor jetnikov, zversko izživljanje gnusnih nagonov, tudi to je “lik” slovenskega domobranstva.

  • PRIČEVALCI

    FRANC KERN JE BRANIL VERO S ŠPIJONAŽO – ALI ŽRTVE OVADUŠTVA

    Značilno za domobrance je slepa zagrizenost, sovražen bes, hotenje, da se pokonča narodno-osvobodilno gibanje za vsako ceno. V Hinjah je bil od avgusta 1943 dalje za župnega upravitelja Kaplan Franc Kern. Čeprav je nemoteno izvrševal svoje verske funkcije in videl, da nihče ne ovira ljudi v njihovih verskih dolžnostih, je smatral – kot je pozneje povedal pred sodiščem – da je vera v nevarnosti. Trdil je, da se je držal navodil svojega škofa in profesorjev v semenišču v Ljubljani, da je treba sodelovati z domobranci_”V Ljubljanskem bogoslovju je bilo rečeno, da je dovoljeno, da bela garda sodeluje z okupatorji. To so opravičevali s silobranom. Ljubljanski škof je zavzel stališče, da je vera v nevarnosti in da so domobranci tisti, ki jo čuvajo.”
    Kern je očitno mislil, da je torej v tem navideznem silobranu dovoljen tudi zločin. Od 25. 1 do 3.4.1944 je zbiral in zapisoval podatke o naši vojski in skrbel, da so prišli sovražniku v roke. Na osnovi teh sporočil so Nemci, kakor je deloma sam priznal, 11.4. bombardirali vasi Hinje, Hrib, Lopato, Lipje in žvirče. Dočim naša vojska ni trpela nikake škode, je bilo pokopanih pod ruševnimami 20 nedolžnih prebivalcev in mngo hiš porušenih. Tako je branil Franc Kern svojo vero. Nemci so bombardirali tudi Dišečo vas, v kateri ni bilo nobenega partizana. Zgoreli sta tudi dve hiši, 6 gospodarskih poslopij in 6 glav živine. Bombardirali so tudi Bugdanjo vas in Reber. Ruševine so posledica domobranskega ovaduštva.

  • PRIČEVALCI

    “ŠENTJERNEJSKA NOČ” V LOGATCU

    14.4. so domobranci postavili zasedo v Podskrajniku na Notranjskem. Ta je na lepem ustrelila nič hudega slutečega Ludvika Lovka, ki je slučajno šel mimo. To je javno in odločno obsodil gostilničar Ludvik Obreza na Rakeku. 15.4. so prišli domobranci tudi nad njega in mu zaprli usta s tem, da so ga ubili. Toda bali so se ljudstva, ki je to zverstvo ogorčeno obsojalo, zato so truplo pokopali ponoči vpričo župnika Franca Novaka z Rakeka.
    Ni se še poleglo razburjenje na Rakeku, ko je pretreslo ljudi novo domobransko zverstvo, tokrat v bližnjem Logatcu. 16.4. se je sestala morilska tolpa v župnišču v Gorenjem Logatcu. Navzoči so bili Leskovec, po domače Tolačev Frankon iz D. Logatca, cankar Ivan iz Nove vasi, Jože Jernejčič tudi iz Nove vasi, Franc Arhar, Anton Maček, hlapec pri Trohi in nam že znani Viktor Berlot, imenovan tudi Janežič. Še isto noč so domobranci umorili na njihovih stanovanjih 7 oseb.
    Vdrli so v hišo rodbine Vilar in hoteli dobiti gospodarja. Ker ga ni bilo doma, so se zadovoljili z njegovo ženo Terezijo, ki so jo ustrelili v hrbet, nato pa v prsi še njegovo 20 letno hčer Danico. V hotelu Kramar so z 2 streloma v trebuh ustrelili hotelirko Kramerjevo.
    Zverine so odšle v Gornji Logatec in tam pokončali 19 letno Ančko in 23-letno Frančiško Mezetovo.
    Pijani krvi so vdrli v stanovanje gostilničarke “Pri Riharju” in umorili Faniko Smoletovo in Radomila Jermana. Zidar Martin Pečnik iz MArtinovega hriba pri Dol. Logatcu, pa jim je ranjeen ušel. Ta “Šentjernejska noč” je prevzela z grozo vso prebivalstvo. Saj so padli mirni prebivalci, zavratno, ko so spali doma.
    Kaj pravi propagandna brošura domobrancev z naslovom “200?” v točki 184? “Kdo so domobranci – Domobranci so slovenska narodna obramba, plemeniti narodni borci, ki se viteško bore proti največjemu sovražniku za vzvišeno svobodo slovenskega naroda.”

  • PRIČEVALCI

    TOLPA KRVOLOKA MARKA JAKOŠA

    Ob priliki pohoda domobrancev v Šentrupert in okolico sta bila ujeta in ranjena Franc Smole iz Mirne in Jože Kotar iz Vrhtrebnjega. Smoletu so iztaknili oči, oba prebadali z noži tako dolgo, dokler nista bila mrtva. V morilcih so ljudje spoznali gostilničarja Jožeta Jakla iz Šentruperta, Franca Slapšaka, Antona Hočevarja iz Vrha pri Šentrupertu in Jožeta Brcerja.
    Patrola pod vodstvom domobranskega podnar. Marka Jakoša iz Roženberka je tudi zversko pobila krojača Leopolda zavrla iz Šentruperta. V raportu, ki ga je poslal Jakoš svoji komandi, je javil, da je bil Zavrl ustreljen na begu. Ta pa je imel leseno nogo in teči sploh ni mogel.
    Ta patrola se dolgo časa ni vrnila domov in poveljnika nadpor. 25. Čete je začelo skrbeti. S število 521 z 11.4.1944, Tržišče, je javil poveljniku zaščite okraja Novo mesto, da je pri odhodu čete iz Novega mesta v Tržišče pridružil svoji četi tudi skupino 17 fantov pod vodstvom podnar. Marka Jakoša, ki jih je sam izbral. Ta skupina je takoj po prihodu krenila proti šentrupertski strani in doslej še ni poročil od nje. Poroča, da je ta skupina sestavljena takole:
    • Iz 32. Čete: Marko Jakoš, Jože Šketa, Ivan Saje, Anton Kočevar
    • Iz 33. Čete: Alojz Kamovšek, Jože Korelc, Franc metelko
    • Iz 37. Čete: Ludvik Vovk, Alfonz Tratar, Franc Krmelj
    • Iz 38. Čete: Alfonz Zorec
    • Z 40. Čete: Viktor Malenšek, Franc, Hlebec, Jože in Martin Brcar, Jože Zakrajšek, Janez Golob, Jože Oražem, Franc Krnc.

    Ljudje so torej dobro spoznali nekatere izmed morilcev. Ta uradni document, ki je v naših rokah, to potrjuje.

  • PRIČEVALCI

    POŠTENA SREDSTVA

    “166. Kakšna sredstva so dovoljena v borbi proti komunizmu?” “Vsa poštena sredstva.” (“200?”)
    Stotnik Janko Podlesnik, poveljnkik 24. Čete domobrancev in posadke v Velikih Laščah je poslal na “poveljstvo Levstikove brigade” dopis z 17.4., da so naši v noči od 16. Na 17.4. zaprli Marijo in Tino Maroltovo iz Zg. Podpoljan. Sporoča, da je on zato zaprl Lundrove in jih ne bo izpustil, dokler se Maroltovi ne vrneta. Ako pa se ne bosta vrnili, bo dal postreliti vse trence, ki so sedaj zaprti v Velikih Laščah.
    Maroltovi sta bili sovražni vohunki in po našem sodišču obsojeni na prisilno delo. Dobro so se domobranci kot belogardistinaučili od Nemcev in Italijanov glede streljanja talcev, to je, nedolžnih ljudi, ki niso v nobeni zvezi z dejanjem, za katerega gre.
    V tej zvezi naj omenim še en primer talstva, ki je še značilnejši. Poveljnik domobranske posadke v Kostanjevidi, že večkrat omenjeni dr. Benedičič, odvetniški pripravnik iz celja, znan po svoji strokovni nesposobnosti in napihnjenem besedičenju, hkrati pa krvolok, je poslal 15.4.11944 “Komandi Mrzlo polje” pismo, v katerem ugovarja aretaciji župnika Andreja Zupanca od Sv. Križa in izjavlja, da bo segel po represalijah – streljanju talcev, ako župnik ne bo takoj izpuščen. 6 je že zaprtih, še 6 jih bo prijetih v treh urah. Vseh 12 bo delno ustreljenih, delno obešenih, ako se župnik živ in zdrav ne vrne do 17.6. ob 12. Uri in dodaja dobesedno:”Ne strašim se, da boste vi segli po naših talcih. Toda ako vam je na tem, da narod pogine in se uniči, vas zagotavljamo, da bomo segli po nadaljnih talcih do poslednjega!”
    Kako skladno s temi pismi je pismo Oberleutnanta Wimmicha z 11.5.1944, ki ga je poslal iz Sežane Južnoprimorskemu odredu. Predlagal je zamenjavo jetnikov in za primer, da se ne bi držali besede, zagrozil, da bo vse jetnike, ki so v Sežani in ki so že določeni za delo v Nemčiji, postrelil.
    Naj se ne boji hlapčevski učenec fašističnih morilcev Benedičič, ki mu je vseeno če s streljanjem talcev propade ves slovenski narod! Mi ne bomo streljali nedolžnih ljudi! Mi bomo udarili po krivcih! S pomočjo naših velikih zaveznikov in po zagotovilih Moskovske deklaracije iz oktoba 1943 jih bomo preganjali so kraja sveta in kaznovali pred našimi sodišči. Benedičič se je ustil 30.4. v šentrupertu takole:”Pobijati ljudi ni greh, greh je če gredo komunisti v cerkev. Če daš partizanu jesti, je to božji rop. Če bo kdo podpiral partizane, ga bomo ubili, čeprav bo vsak dan v cerkvi!”

  • PRIČEVALCI

    “UBOGA SLOVENSKA DEŽELA”

    19.4. so domobranci ustrlili franca Zagorca, kmečkega Fanta iz Tolstega vrha pri Šentjerneju. Ustrelil ga je domobranec Janez Brulc. Iz Brusnic pri Stopičah, ki je te dni umoril tudi Fanta Franca Radovana iz Tolstega vrha.
    Iz Gor. Mokrega polja v istem okraju so na vse zgodaj 25.4. 1944 odpeljali kmetu Jožeta Ambrožiča, ga v gozdu pretepali in ustrelili. Tudi tega ima na vesti Janez Brulc. Žrtev je zapustila 4 nedorasle otroke.
    22.4. so v gozd prevalje v istem okraju odpeljali Jožeta Liparja, oskrbnika gradu Prežek v Cerovem logu. Domobranska patrol ga je našla doma pri delu, ga odpeljala v šentjernej, kjer ga je poveljnik posadke Franc Pregelj takoj obsodil na smrt, brez vsakih formalnosti. Nato so ga odpeljali v gozd, ga najprej pretepli, mu strli roke, razbili glavo in ga končno ustrelili. Morilca sta: Martin Kranjc, kmečki sin iz Tolstega vrha in Janez Zelinger, kmečki delavec iz Dolža pri Stopičah. Žrtev je zapustila 5 majhnih otrok.
    Ta Franc Pregelj, doma iz Struge, je eden izmed izvržkov našega naroda. Po poklicu je trgovski pomočnik. Pregnan od Nemcev s Štajerske, je našel zatočišče pri šentjernejskem prebivalstvu, kjer je dobil mesto občinskega tajnika. Tu se je prodajal za denar italijanskemu okupatorju in postal plačan vohun. Pred menoj leže uradni italijanski dokumenti divizije “Isonzo” iz katerih je razvidno, da je ta franc Pregelj iz Šentjerneja pod špijonskim imenom “Vera III A” prejemal plačilo za svoje oderuštvo in je npr. 7.38.1943 prejel za neko poročilo 500 lir. Opozoriti je treba na datum 7.8. 1943, ker je bilo tedaj že konec italijanskega fašizma in je torej Pregelj nadaljeval svoje delo v službi t.i. badogljevcev, ki so bili po domobranskih trditvah naši zavezniki! Našlo se je tudi pismo kostanjeviškega kaplana z navedbo, koga naj Pregelj vse pošlje v italijansko internacijo.
    Ta tip je seveda spadal v domobranstvo in je poslal v Šentjerneju, kamor je prvotno prišel beračit, koder je na to vohunil in ljudi pošiljal v internacijo, poveljnik domobranske posadke in samozvani sodnik nad življenjem šentjernejčanov.
    Tako nosi ta človek odgovornost za vse, ki so jih domobranci zaklali in pobili. Razen v tem delu na raznih krajih omenjenih: Stanka Zagorca iz Orehovice, Janeza Okičkija iz Vrhpolja, Franca Zagorca s Tolstega vrha, Jožeta Lipaja iz cerovega loga, Jožeta Ambrožiča iz Zg. Mokrega polja, Franca Radovana iz Prapret in Mihe kostrevca iz Briške vasi, padli po njegovi krivdi: janez Kosmač, Tolsti vrh, Jože Kosmač, Gor.Stara vas, Anton Švalj, Kočarija, Jože Hudoklin, vrhpolje, Franc Bobič, Praproče, ciril Drobiž, Čadraže, ki so vsi padli blizugradu Tolsti vrh. Dalje, Stanko Koželj, Zapuže, Janez Kočman, Vrh, Alojz Gorjanc, Tolsti vrh, Neža Kotar, Ban, Janez Kovačič, gomila, Jože Pušava insin, Gomile, Franc Markovič in Tone Hvala, učitelja Alojz Pucelj in Anton Androja, ki so bili s sodelovanjem Preglja umorjeni v Stopičah.
    Če upoštevamo, da je italijanski okupator ustrelil izmed prebivalcev Šentjerneja 8 talcev, da je bilo od bombardiranja ubitih 15, da so Nemci ob vdoru postrelili 39 ljudi, potem vidimo, kako strašna usoda je zadela to mirno prebivalstvo pod fašistično domobranskem nasilju.
    23.4. so domobranci pri Gor. Lakencih ustrelili Antona Mlakarja, stanujočega v Gor. Polah. Ustrelil ga je v mraku v gozdu domobranec Rupar, z njim pa sta bila v patrol domobranca Franc Kočevar, Ivan Švajger, oba iz domobranske posadke v Tržiču. Ta umor je četa javila Poveljstvu zaščite okraja Novo mesto s štev.605 od 26.4.1944 s pretvezo, da je Mlakar hotel pobegniti in da bi ga sploh ne bili odpeljali, če bi jim ne bil tako zatrdno zatrjeval, da se bo spet vrnil v partizane.
    25.4. se je pojavila “Črna roka” v Notranjih goricah in ubila krojača Jožega Tomšiča. Zlikvci so zahtevali, da jim izroči vse cigarete. Odnesli so mu 500 lir denarja in ga s streli na pragu hiše ubili. Na kraju umora so pustili listek s sledečo vsebino:”Smrt komunizmu in njihovim pristašem. Danes je še čas! Kdor ni z name je proti nam! Ali res ne vidite uboge slovenske dežele? Kdo je kriv tega gorja? Smrt komunističnim izdajalcem! Odločite se! – Črna roka”
    Res, uboga slovenska dežela, če bi postala plen domobranskega in nemškega terorja.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANCI PRISEGAJO

    20.4. JE NUDIL STADION V Ljubljani zanimiv prizor. Tribuna je bila okrašena s slovenskimi in nemškimi zastavami. Ob govorniškem odru so stali bobni, piramide pušk, 2 minometa, 2 strojnici in dva tanka.
    Vsi odličniki so bili tam zbrani. Mašo je daroval ljubljanski Škof dr. Gregorij Rožman. Ves prostor je bil napolnjen po domobranskih četah v sinjih uniformah. Z dvignjeno roko je skupinski vodja general Rosener-poznamo ga, podpisan je na odlokih o streljanju talcev- obšel vrste domobrancev, za njim prezident Rupnik, podpolkovnik Krener in drugi častniki. Rosener je pozdravil domobrance s »Heil Kameraden«, odgovorili so mu z »Zdravo«. Nastopili so govorniki, tudi krvnik Rosener je govoril. Povedal je da je 24.9. 1943 izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. Naglasil je, da je njegov ukaz iz majhnih krdel belogardističnih legoinarjev vzrastlo slovensko domobranstvo in nastala je ugledna vojska. S pomočjo Velikonemškega rajha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Danes ste nastopili za prisego, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaško SS in Policijo borili za svobodno, čisto Evropo, Sprejemam vas v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam.
    Vaša prisega,ki ima ozir na vodjo velikega nemškega rajha, bo držala zvestobo, ker kadarkoli bi bili v stiski in nevarnosti vi, se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite pa mu tudi vi vedno zvesti.
    Podpolk. Krener je ponovil nagovor v slovenščini, oglasila se je godba, zaigrala k molitvi in začelo se je odigravati sramotno dejanje, začela se je prisega krvnikov Slovencev, Evrope in človeštva Adolfu Hitlerju.
    Tako so prisegli:
    »Prisegam pri vsemogočnem bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, SS četami in Policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njihovim zaveznikom, svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi bog pomagaj!«
    Hkrati so se vršile podobne dejavnosti po vseh domobranskih postojankah na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem. Tega dne je bil Hitlerjev rojstni dan.
    Človek z naravnim čutom sploh ne bi verjel, da je to po tolikšnih grozotah ki jih je hitlerizem povzročil Slovencem sploh mogoče.
    Toda vse zgornje sem posnel iz »Slovenca« z 21.9.1944

  • PRIČEVALCI

    NASILJE NARAŠČA

    29.4. popoldne so pridrli Nemci in domobranci iz posadke Vel. Lašče v vas Novi Kot nad Žigmaricami v hišo malega kmeta Jurija Mlakarja. Domače ženske so začeli zasramovati, da so kurbe in partizanske svinje. Ko je Mlakarjeva žena odšla molzti kravo je prišel za njo domobranec, naperil vanjo puško, češ da ima skritih v hlevu 6 partizanov. Žena je jokaje prosila naj ji dovoli da še enkrat vidi svoje otroke. To ji je dovolil, a ustrahovali so jo še naprej. Neki nemški vojak je predlagal da naj bi Mlakarjeve ne streljali, ampak zaklali z nožem. Ta predlog ni bil sprejet, odločili so se drugače. Pokradli so nekaj rjuh in blaga za spodnje perilo otrok. Vso družino so zaklenili v kuhinjo, nanosili vanjo in vežo slame, polili vse to z bencinom, zažgali in odšli nekateri proti Podklancu, drugi proti Žigmaricam. Ko so plameni že visoko švigali je nekdo naglo odprl vrata, da so lahko zbežali. Ta je odprl tudi hlev da se je rešila živina. Hiša in hlev pa sta pogorela.
    25.4. so prijeli domobranci 54 letnega Ignaca Jugliča, kmeta iz Dol. Jesenic pri Št. Rupertu, ko se je vračal iz svojega vinograda v Mlakovcu. Odpeljali so ga na Lepi Bod in ga tam ustrelili. V istih dneh so ob zidu tržiškega pokopališča ustrelili Ignaca Strmoleta.
    V Velikih Laščah so ponoči domobranci vdrli v spalnico žene post. Načelnika Selevška. Žena z dvema deklicama se je preplašena dvignila. Divjak je dvignil mitraljez.
    »Kje imaš moža!?« Mož je namreč v partizanih.
    »Kaj vprašujete saj veste bolje od mene, kje je.«
    Divjak zakriči nad otroki:
    »Vstanite! Ven!«
    Komaj sta deklici stekli ven iz sobe je zareglal mitraljez. »Otroci pomagajte!« je bil zadnji krik nesrečne žene. In otroka sta drugi dan pripovedovala vsem, kako so domobranci ustrelili mamico in kaj so bile njene zadnje besede.
    Zjutraj je prispela nemška patrola.
    » Ali vidita kaj so naredili partizani z vajino mamico?« vpraša posmehljivo vodja patrole.
    27.4. so domobranci odpeljali iz vasi Celevec v okraju Šmarjeta 8 ljudi, med njimi Franca in Miho Mesojednika, Stanka Jermana, Slavka Viranta in Ano Obstetar.
    29.4. so domobranci na Verdu pri Vrhniki z brzostrelko ustrelili skozi okno Jero Cankarjevo, spečo v postelji. Dobila je 28 strelov v trebuh. Isto noč so metali bombe skozi okna hiš Marješec, Japel, Turk, Šuštaršič in hoteli pobiti tudi te. Pri Ciglarju so na vežna vrata obesili bombo da bi eksplodirala v trenutku ko bi se odprla vrata. Po hišah so bile narisane črne roke in raztreseni listki s pozivom »Črne roke« da se naj partizanske rodbine presele v gozd.
    »172. Ali imajo ljudje dolžnost skrbeti za partizanske družine? Dolžnost skrbeti zanje imajo predvsem njih očetje in svojci, ki so jih zločinsko zapustili in pahnili v nesrečo.« (»200?)
    Zato tak poziv »Črne roke« Zato tudi ne skrbi zanje, ne dajo jim živilskih kart s svojih postojank, pobijajo jih, mučijo, onečaščujejo, odganjajo v nemško sužnost in požigajo njih domove.
    30.4. se je pojavila »črna roka« tudi v Čatežu in okraju Sv. Križ. Ko so vdrli Nemci in domobranci v okraj Trebelno, so ujeli Franca Pekolja iz vasi Grozje. Med domobranci je bil tudi novomeški advokat, sedaj domobranski oficir DEMETRIJ WEBLE.
    30.4. so ujeli domobranci Rudolfa Kirerja, vojaka na bolezenskem dopustu. Našli so ga doma in ga na mestu ubili. Enako so storili s prebivalcem Ladom Žnideršičem iz Radulje.
    Tega dne so ubili kmeta Franca Bartola iz Zagorice pri Karteljevem. Antona Progarja in Antona Pirnarja iz Št. Jurja, Miho Klemenčiča iz Golobinjeka in Alojza Fira iz Jablane. Slednji je bil belogardist pod zaščito v Novem Mestu in se je ob priliki vdora domobrancev v Mirno Peč javil doma. Ko se je vračal v svojo edinico ga je ubil znani domobranec Kajžer.
    Na cesti pod Sv. Ano pred Mirno Pečjo je moral gori omenjeni Bartol zlikovca s svojim vozom odpeljati do tja in gledati kako so Progarju lomili roke in noge in ga nato ustrelili. Ko je bil mrtev so utrelili še Bartola. Umore so izvršili domobranci – domačini iz Mirne Peči: » MAUC iz Čemš, ANTON METIJEVC z Malega Vrha in ALOJZ KAJŽER iz Biške vasi.
    V vasi Sv. Gregor pri Ribnici so domobranci istega dne iskali Franca Perovška, ki jim je bil znan kot sodelavec OF, a se jim je skril. Ko pa je popoldne šel v cerkev so ga tam ujeli, ga peljali pod vas Gašpinovo na poti v Vel. Lašče in ga tam ustrelili. 1.5. je bil pogreb, krste pa niso dovolili odpreti.
    Morilci so iz posadke Vel. Lašče, med njimi : » JOŽE in ALOJZ PETRIČ ter RUDOLF ADAMIČ iz vasi Hudi Konec, VINKO LEVSTEK in IVAN ZGONC iz vasi Junče, FRANC ZABUKOVEC – domobranski narednik iz vasi Krnče. Iskali so tudi Perovškovo sestro Angelo, ki pa je pobegnila, a so zagrozili, da bodo vse požgali, če se do 2.5. ne bo javila v Vel. Laščah.

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKE ZADEVE

    Ustavimo se malo pri ropih in tatvinah.
    Videli smo, da domobranci žrtve vedno oropajo, da oplenijo vse hiše in kar z vozovi odvažajo nakradeni plen. Ali je to samovolja?
    Naša vojska je zaplenila pri osvojitvi Tožišča razne dokumente. Tako je komandant »Poveljstva skupine Rupnik SD« stotnik VUK RUPNIK dne 24.11. 1943 v Novem Mestu naročil da se naj zapleni in pripelje v skladišče preja in volna, last Jožeta Povha v Povhovi tovarni, ker je obveščen, da je to blago tam.
    Komandna četa iste skupine poroča poveljstvu 26.11. 1943, da je bilo zaplenjeno pri g. Petrič pri zagrebški cesti v Novem Mestu sedlo, na Šukljetovi cesti pri Lidiji Kovačičevi 2 plahti, 4 srajce, 1 spodnje hlače in 2 čutari, pri Brezovarju Matiji gornje usnje za dva para čevljev.
    Dalje pravi isto poročilo, da je bilo v bolnici zaplenjenih 10.330 lir, last ubitega starešine okrajnega sodišča Antona Šavlja.
    23.11. 1943 vprašuje VUK RUPNIK komandno četo ali je »vzela na posodo« ali zaplenila šivalni stroj Vere Ribarjeve.
    9.12. poroča komandna četa s štev. 122, da je zaplenila pri Okrogliču na Sedlovi cesti brzopralnik, 2 kolesi in da zapisnika niso naredili, ker * ni bilo nikogar doma! Pri vinku Savniku je bil zaplenjen nahrbtnik, ovijača in 4 žepne svetilke s pripombo . » Ima dva sinova v partizanih«.
    V Šmihelu pri Vidicu je bilo zaplenjeno 50 m blaga za spodnje hlače.
    Ista četa javlja s štev. 141. Da je pri Okrogliču na Sedlovi cesti 11.12.1943 zaplenila 4 pisalne stroje, ki so sedaj v pisarni »O«. Prosi za dovoljenje za rekvizicijo 30 koles in dodaja : » sodni uradnik Grimšič v Vrhovčevi ulici ima prekomerne zaloge masti.«
    29.4. je posadka v Mirni Peči prodajala, kot pravi zapisnik, živila, otroško perilo, toaletne potrebščine, nogavice, obleke, otroške čevlje,žensko perilo,usnje,sukanec,naramnice,olje, kozarce, rozine itd.
    3.5. v Mokronogu pri komunistu Jeriču zaplenjeno motorno kolo naj se dodeli četi v Tržišču. Akt št. 671.
    To so uradni domobranski dokumenti. Rop in tatvina sta torej po aktih in izjavah domobrancev, popolnoma domobranska zadeva.

  • PRIČEVALCI

    ŠE HUJŠI POSTOPEK S CIVILNIM PREBIVALSTVOM

    V Dol. Logatcu je imel izdajalec in nemški plačanec Rupnik govor, s katerim je napovedal še hujši postopek s civilnim prebivalstvom, ki simpatizira z OF.
    Ob priliki prihoda domobrancev v mirensko dolino so pri Bulcu in Kolencu v Mirni vse izropali. Blago so pa nato kar po drugih hišah prodajali. Saj je to uradna domobranska zadeva.
    Posadka v Vel. Laščah, ki je znana po svoji posebni krvoločnosti je v prvih dneh Maja, skladno z navodilom prezidenta Rupnika, nadalje ustrahovala mirno prebivalstvo. Patrola 10 mož je vdrla proti Vel. Slevnici in Dvorski vasi. Na najvišji točki pri Slemenovih se je ustavila in z mitraljezom obstreljevala prebivalce. Obupni klici na pomoč so priklicali našo edinico, ki je lopove pregnala. Vendar pa je bila ubita ena ženska iz dvorske vasi, 2 ženski in en otrok pa ranjeni. Iz Petrušne vasi so odpeljali Karolino Hribar in Pavlino Vencelj, slednja je prednica Marijine družbe. V Logatcu so zaprli 15 oseb, ki so jih osumili simpatiziranja z OF, v Borovnici so konec Aprila prisilno mobilizirali 64 fantov.
    V Kočevju so zaprli: Olgo Heglarjevo, Nikolaja Tršiča, družino Kajfežovo, Ivo Ličevo, Pepco Plesnarjevo, Miloško Lovšinovo in jih s kolono odpeljali v Ljubljano.
    Domobranci iz Horjula, Begunj in Št. Jošta so ubili v vrhniški okolici Franca Hornika in ga prej do nezavesti pretepli. Na Vrzdencu pri Horjulu so s 112 streli usmrtili mater nekega partizana, ranili njeno sestro in jo pretepli. Bivši komandant bele garde na Vrhniki je ob priliki mobilizacije obstrelil 2 fanta ki nista hotela takoj sprejeti orožja. Trgovca Mavreta so domobranci aretirali in ga 14 dni dnevno do nezavesti pretepali. Ljudje poznajo glavne teroriste. KARLA HRENA, MATEVŽA SMREKARJA, OGRINA in druge.
    Poznajo tudi tiste ki so odgovorni za zločine okoli Horjula. To so komandant postojanke PREGELJ, ANDREJ DOLINAR iz Ljubljane, FRANC PEČOVNIK z Lesnega brda, FRANC PREBIL iz Zaklanca, TOMAŽ ŠUŠTERŠIČ iz Horjula, JOŽE SIBAV iz Horjula, KAREL LUKAN iz Ljubogojne, VALENTIN LAVRIŠA iz Horjula in PETROVČEV TINE iz Zaklanca.
    Včasih postajajo zverstva vodstvu neprijetna. Kajti domobranci ne koljejo ljudi samo v gozdovih in na skrivaj, ampak tudi javno. Tako so 2.5. prišli domobranci IVAN PEČNIK,FRANC LAHNE,MATIJA KUHAR, vsi iz 51.čete do Tržišča. Srečali so jih civilisti ki so čakali na avto proti Novemu Mestu. Pečnik je opazil med njimi Franca Žvegliča, se zakadil vanj in ga hotel na mestu ustreliti, kar pa je le preprečila njegova žena. Potem je zahteval da mora Žveglič nazaj v Tržišče. Ta je odvrnil, da od tam šele prihaja in da je namenjen v Novo Mesto. Nato je Pečnik oddal nanj 2 strela in Žveglič se je mrtev zgrudil. Četa je to javila »Poveljstvu zaščite Novo Mesto« z dopisom z 4.5.1944 štev. 672 s pripombo, da je bil ubit protikomunist in da ni bil nevaren. To dokazuje da se ne bore zgolj proti »komunistom«, ampak proti slovenskemu prebivalstvu sploh.
    2.5. je domobranska patrola 44 mož pod vodstvom višjega narednika iz Tržišča aretirala v Bistrici Marijo Milavec, ženo železničarja, ker je njen mož v partizanih. Tam ima svojega brata tudi kmečki fant Stanko Avsec, zato so odpeljali tudi njega. To je sporočila četa v Tržišču svojemu poveljstvu 2.5.1944 s štev. 654. Za dejanja moža ali brata mora trpeti žena ali brat.

    • sprehajalec

      ker gre za ponovno kopiranje avtorsko zaščitenega dela, v lasti
      Socialistične Partije Slovenije, napisano in Izdano v Ljubljani leta
      2004 še zadnjič opozarjamo, da copy paste umakneš iz tega portala

      https://www.sazas.org/portals/0/Slike/sazas_5.png?ver=2015-06-22-092500-597

      • PRIČEVALCI

        Dej ti že enkrat reč temu tvojmu SAZASU, da me toži. Ne mi tolk jamrat tle ….

        • sprehajalec

          Jaz ne, Nova te bo tožila. Ker s tem kršiš avtorske pravice in zlorabljaš dobro ime Nove

          • PRIČEVALCI

            Da ne bi slučajno jaz tožil Novo24 in SAZAS …. 100% zmagam na evropskem sodišču! Zakaj, pa ti seveda ne bom zaupal.

          • sprehajalec

            Ha, ha, kar pojavi se v nemčiji s pričevalci pa še zaupaj jim usodo naštetih imen v tvojem spisu. in to brez dokazov ter sojenja. In da se še danes ne sme jih pokopati.

          • PRIČEVALCI

            Nč bat. Ti samo toži.

          • sprehajalec

            ne jaz, Nova.

            te že vidim na Haškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kako blestiš, vlečeš ven pričevalce, seveda sodno overjene iz tistih časov, pa poučuješ sodnike o pravični in zasluženi sodbi naroda proti morilcem ob neznanem času pa na neznanem kraju.

            vse ti bodo verjeli, tebi in pričevalcem. blestel boš….

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen, priimkov in krajev zločinov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

          • sprehajalec

            So spisi sodno overjeni iz tistih časov? Saj si menda bil kdaj pri notarju? Po mojih podatkih gre za spise izpod peresa Socialistične Partije Slovenije, leto izdaje 2004.

            Če imaš pa kak sodno-notarsko overjen spis iz tistega časa, pa kar na sodišče z njim, da se kaznuje morilca.

            Pa ugotovi, kje je končal s kuglo v tilnik.

      • Okrs Bokers Flokers

        Upam da se zavedate, da je to rdeca propaganda, s katero hocejo izdajalci opravicit svoje zlocine. To kar pise pricevalec so metode, ki jih Domobranci niso nikoli izvajali. To so poceli partizani, ki so potem vse zlocine, ki so jih sami delali, pripisali slovenski natodni vojski. Nikar ne verjemite tej propagandi, ket je vse sama laz.

        • PRIČEVALCI

          To je pričevanje takrat živečega (zato tudi delno napačna in staromodna slovenščina). To so torej pisali PRIČEVALCI tistega časa. Veliko domobranskih morilcev je omenjenih v teh pričevanjih. Če kaj od napisanega ne drži me brez problema lahko njihovi svojci tožijo. Pa me ne bodo. Zakaj? Ker vedo, da je VSE TO RES!

          • sprehajalec

            To je delo Socialistične partije iz Ljubljane iz leta 2004. ne govori neresnic.

          • PRIČEVALCI

            To so pisali PRIČEVALCI tistega časa. Veliko domobranskih morilcev je omenjenih v teh pričevanjih. Če kaj od napisanega ne drži me brez problema lahko njihovi svojci tožijo. Pa me ne bodo. Zakaj? Ker vedo, da je VSE TO RES!

          • sprehajalec

            nam zaupaš usodo teh morilcev, dokaze proti njim, obrambo, sodbo in sodne spise?

            kdor je kriv naj odgovarja, pokažeš sodbo? Poimensko, tako kot zgoraj.

          • PRIČEVALCI

            Toži me pa boš vse izvedel.

          • sprehajalec

            Nova te bo, na Haškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje jugoslavije.

            ha, ha, butl neumen, kaj bi dal, da vidim ta prizor, kako obtožuješ Ivana janeza pa novo za slavljenje poraženega delavca Adolfa in se izjavljaš, da je kriv v vseh točkah obtožnice, ki si jo pripravil.

            Ha, ha,

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen, priimkov in krajev zločinov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite…

          • sprehajalec

            Jaz ti predlagam, da ti sodno preganjaš naštete domnevne morilce. Saj veš, kako gre, dokler ni dokaza velja domnevnost. Imaš kakšno sodbo, ki bi dokazovala njihovo krivdo?

            Ali se je kar telefonski imenik vzel pa so se pisala imena…

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen, priimkov in krajev zločinov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite…

          • Okrs Bokers Flokers

            Poglej, za sv urh pises laz na laz. Nisi verodostojen. Prav tako ne morejo biti verodostojne vsr druge tvoje lazi. Nisi kredibilen, ker navajas lazi. Torej, verjezno je vse to kar pises poleg sv. Urha, navadna laz. Govoris o enem pricevalcu. Je bil ta hkrati na sv urhu in v kozlarjevi gosci pa se kje? Lej, ne bos prodal, ker siris komunisticno propagando, ki bruha lazi na vsakem koraku.

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite…

          • sprehajalec

            predloži dokaze in sodbe. Notarsko overjene. Še pošte ne morem dvigniti na Pošti brez overbe. Saj veš kako je to…

        • sprehajalec

          Okrs, na to glej v zgodovinskem kontekstu. Znana so imena, priimki, kraj morebitnega zločina. Kdo je kaj naredil. Vse se da preveriti.

          na partizanski strani ni niti enega znanega imena, niti enega priznanega zločina, ne kraja in časa. Pa 30.000 ljudi je bilo pobitih.

          Ko bodo cvilili o zločincih na domobranski strani pa to. pa še v vsakem spisu se pojavlja Frakelj iz Dražgoš. Vse se vrti okoli Fraklja.

          • Okrs Bokers Flokers

            Meni je to jasno. Domobranci so bili slovenska narodna vojska, s pravili in zakoni. Vse to kar pise pricevalec, je laz, ali pa so doticne pomorili rdeci izdajalci. Samo pricanje o sv. Urhu vam mora potegniti, da je vse to laz,s katero so ocrnili naso vojsko. Ne nasedajte!

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

        • PRIČEVALCI

          Spodaj je naštetih na desetine imen, priimkov in krajev zločinov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

      • PRIČEVALCI

        Spodaj je naštetih na desetine imen, priimkov in krajev zločinov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

        • sprehajalec

          Tebe bodo preganjali zaradi blatenja imen. jaz ne bi kar takole junaško popal. se bo našel kak svojec, po čudežu preživet pa vložil obtožnico za blatenje.

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite…

  • PRIČEVALCI

    Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

    • sprehajalec

      Tebe bodo preganjali zaradi blatenja imen. jaz ne bi kar takole junaško
      popal. se bo našel kak svojec, po čudežu preživet pa vložil obtožnico za
      blatenje. Saj veš kako je danes.

      • PRIČEVALCI

        Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

        • sprehajalec

          Imaš trdne dokaze, da sta Franc Lahne in Matija Kuhar storila vojni zločin?

          • PRIČEVALCI

            Toži me.

          • sprehajalec

            To bo šlo lepo počasi, zbralo se bo vse tvoje spise po portalu, dalo ven imena, povabilo svojce (za dober denar se splača, verjetno imaš kot dedič borcev dosti premoženja). In Slovenci se tradicionalno radi tožimo.

            Potem se bo pa spložil plaz proti obrekovalcem. Boš dokazoval, da sta Kuhar pa Lahne storila vojni zločin.

            Sama pripadnost Legiji ni bila NIKOLI okarakterizirana kot zločin, če se zanašaš na to.

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite…

          • Bozz

            Dobro, v redu. Mislim, da je v tvojih zapisih tudi resnica, seveda bi se potreboval še bolje prepričati, slišati kakšne resnicoljubne preživele žrtve, itd. da bi si lahko ustvaril neko sliko, kaj vse se je takrat dogajalo. Veliko je zamolčanega in včasih ne veš več kaj naj verjameš, ker vsaka stran kaže zločine druge strani, svoje pa zamolči. So pa zgornje slike definitivno zgovoren dokaz, tako da ne bi škodilo, če bi ti tudi imel dokaz za svoja pričanja.

            Mi je pa moj stric povedal zgodbo njegovega očeta, ki je bil kovač med vojno in so do njega pristopili nemci in mu rekli, da če ne bo delal za njih (rihtal njihove konje, itd.), ga bodo ustrelili. Potem pa so nekaj dni kasneje pristopili do njega komunistični partizani in mu rekli, da če ne bo delal za njih, ga bodo ustrelili. Kaj naj človek stori v takšni situaciji, ko mu dejansko nobena stran ni prijateljska? Moj že dolgo pokojni stari oče je enostavno delal za obe strani. Podnevi je nemcem rihtal konje in voze, itd. ponoči je pa partizanom pošto nosil kot kurir. In domobranci oz. belogardisti so to izvedeli in so ga prišli iskat. Tudi oni niso imeli razumevanja za njegovo brezizhodno situacijo in so ga hoteli ubiti (pa čeprav je bil katolik), ker je partizanom pošto nosil. Pred njimi se je skril na skedenj pod seno in eden od domobrancev je v iskanju šel na skedenj in z bajonetom na slepo trikrat zapičil v seno. K sreči ga ni videl in ni zadel, tako da je moj ded preživel. To je zgodba, ki jo je stric po dolgih letih molčanja delil z mano. Tako da domobranci definitivno niso bili nedolžni. Razumem pa tudi njihov prvotni namen, da so hoteli zavarovati svoje družine in domove pred komunističnim genocidom. Kaj bi ti storil na njihovem mestu? Omadeževala jih je njihova prisega Hitlerju. So bili komunistični revolucionarji kaj boljši? Oni so prisegli Stalinu in iz ene diktature smo samo prešaltali v drugo. V obeh primerih Slovenci ne bi bili in nismo bili svobodni.

            Drugače pa, civilizirane države so nacistične zločince dale na Nürnberški proces in jim pravično, nekengurujsko, sodile in jih obesile. Pri nas pa so necivilizirani komunistični revolucionarji, pokazali isto okrutnost in zverinskost kot ustaši v Jasenovcu, ker se ni šlo za pravično sojenje, ampak za revolucijo brez trohice človečnosti, kaj šele pravičnosti.

          • PRIČEVALCI
          • Bozz

            V mislih imam okrutne in sadistične povojne poboje komunistov (ker je tudi Nürnberški proces bil po končani vojni), ko so pobijali celo družine, žene, otroke,…brez milosti in na najbolj okrutne in sadistične načine. Kako nizko moraš pasti, da ti predstavlja zadovoljstvo mučenje človeka. Kako nizko moraš pasti, da kot moški pretepaš in mučiš žensko. To počnejo strahopetci. Tega kar se je dogajalo pri nas Angleži, Francozi, itd. niso počeli.

            V mojem zgornjem komentarju lahko vidiš, da jaz morebitnih zločinov domobrancev ne zanikam. Preveč dobro poznam zgodovino RKC (inkvizicija: masakri nad Valdenzi,…, masaker nad Hugenoti na dan Sv. Bartolomeja,…, pa vse do konkordata s Hitlerjem 1934 in posledično Jasenovca pri sosedih, in kar se je dogajalo pri nas, itd.), da bi mislil, da katoliki tega niso sposobni ko pride do vojne in nastopi brezvladje, anarhija in kaos. Niso pa vsi isti. Marsikatera katoliška stara mama je skrivala partizane na podstrešju, tudi moja. In če ne bi zahod vsaj malo vplival na stanje pri nas, bi verjetno pobili čisto vse. Prav tako bi to storili nacisti z drugo stranjo, če bi zmagali. Jaz nisem ne za eno ne za drugo stran. Oboji so bili socialisti, eni nacional, eni internacional, oboje je diktatura in zatiranje našega naroda.

          • PRIČEVALCI

            Kje si pa videl mene, da zanikam povojne poboje nacističnih domobrancev?

          • Bozz

            A me zafrkavaš? Vidim, da se s tabo ne da razumno pogovarjati in da nisi sposoben obsoditi zločinov Slovenskih boljševiških revolucionarjev. Kot sem rekel, niste sposobni obsoditi zločine vsak svoje strani. Potem se pa ne čudi, da pri nas ni sprave in tudi s tistim brezveznim Pahorjevim spomenikom s katerim si je spet nekdo napolnil žepe, je ne bo.

          • PRIČEVALCI

            Sprava je bila ponujena, domobranci so jo zavrnili. Torej sprave ni in je nikoli ne bo. Kdo se je pa na zahodu spravil s svojimi izdajalci? Italijani? Francozi? Ovca nevedna …

          • Bozz

            No, glede izdajstva se strinjam. Očitno ne razumeš mojih komentarjev, ali pa se nisem zadosti dobro izrazil. Ne strinjam pa se z izvensodnim pobojem vseh nasprotnikov komunizma, kot je zapisano zgoraj v članku v njihovem priročniku za krvavo revolucijo. Se ti strinjaš s temi navodili?

            Ko pa smo že pri izdajstvu, mslim, da se ne zavedaš obsega izdajstva oz. kolaboracije. Tele slike si poglej in preberi spodnji članek, da ne boš preveč praskal po površju, pa se potem vprašaj kdo je nevedna ovca:

            http://thepeoplescube.com/images/Swastika_RedArmy.jpg

            http://www.thepeoplescube.com/images/HammerSickle_Swastika_Nazi_1934.jpg

            http://vaticannewworldorder.blogspot.si/search?q=stalin

            http://jesuitinquisition.blogspot.si/2016/02/joseph-stalin-was-born-into-prominent.html

          • Bozz

            Mimogrede, dal si mi video kako so linčali Mussolinija. MIsliš, da se linčanje Mussolinija, ki si je to zaslužil, čeprav bi jaz raje videl, da se to stori na civiliziran način v sodni dvorani in se ga obsodi na smrtno kazen, ampak razjarjene množice v stanju kaosa se pač ne da ustaviti. Misliš, da je to primerljivo s pobijanjem nedolžnik otrok, kar so počeli boljševiki pri nas po vojni? Otrok, ki niso imeli nič s tem diktatorjem, otrok, ki niso razumeli odraslega sveta?

            KJE JE TVOJ KOMPAS?

          • PRIČEVALCI

            Kje imaš kakšno sliko kako boljševiki (ki mimogrede niso Slovenci) pobijajo otroke, ovca.

          • Bozz

            med drugim sem videl tiste slike iz Barbara rova:

            http://nova24tv.si/wp-content/uploads/2016/06/zrtve-komunisticnih-pobojev-so-neosebe-brez-pravice-do-groba-01.jpg

            Dobro veš kaj mislim z boljševiki. Mislim na naše komunistične revolucionarje, ki so imeli isto ideologijo. Ideologija ne pozna narodnosti in meja.

          • PRIČEVALCI

            Kdo so bili ti pobiti v Barbara rovu? Nedolžni civilisti?

          • Bozz

            Ti ni jasna primerjava med sojenjem izdajalcem na Nürnberških procesih in povojnih pobojih pri nas?

            Po sliki sodeč, ki sem ti jo prilepil so bila v Barbara rovu tudi dekleta vmes, otroci.

            Kaj so one bile krive? So one pobijale za črno roko? So si zaslužile mučenje in smrt? Ne moreš priznati, da so se komunistični revolucionarji pri nas okrutno maščevali? Potem si isti kot oni, ki so pobijali in opravičujejo pobijanje v Jasenovcu, kjer so prav tako pobijali otroke.

            Kot sem rekel, Angleži in Francozi, civilizirani narodi, tega niso počeli po vojni svojim narodom, zato ker niso imeli komunistične revolucije in so imeli vpliv protestantizma, ki jim je narekoval civiliziranost in pravičnost pri vseh teh procesih sojenja.

          • PRIČEVALCI

            Komunistični revolucionarji so se okrutno maščevali! Tako je! Prav imaš! Tudi jaz bi se!

          • Bozz

            No jaz pa se ne bi. Jaz bi naredil nekaj podobnega Nünberškim procesom, kjer bi se krivim krivda dokazala in bi jih obesil ali pa postavil pred zid in ustrelil. V vsesplošnem maščevanju nastradajo tudi nedolžni ljudje.

            Če bi se okrutno maščeval (tudi nad njihovimi otroci), potem nisem nič drugačen kot tisti, ki so počeli zločine proti meni.

            Se pa ni šlo samo za maščevanje, ampak tudi za revolucijo. In ves svet žanje “lepote” socializma že več kot sto let in kjerkoli se pojavi, vse počasi propade. Sedaj gledamo Venezuelo…

          • PRIČEVALCI

            Povojni sodni procesi so bili burleska za sodstvo. Brez osnovnih šans obrambe obtoženih in že vnaprej obsojenih. Ne se smešit.

          • Bozz

            Ja, so imeli kar tehtne dokaze proti njim se ti ne zdi? jasno je bilo, da bodo obsojeni na smrt preden se je sodba začela. Katerikoli odvetnik bi poskušal ljudi krive umora oz. genocida rešiti, bi bil navaden hudičev advokat, nevreden svojega poklica. Edino kar se mora zagotoviti je pravično sojenje, da se krivda resnično dokaže in mogoče celo ovrže, če bi recimo bil v procesu kakšen resnično nedolžen. Torej nepristranskost oz. kot pravi Božja zapoved, ne pričaj po krivem (sem protestant).

            In mimogrede niso jih razmesarili in zmetali v neoznačene skrite rove, ampak so jih obesili in kasneje v trugo pa pod zemljo, ne pa kot pri nas.

          • Bozz

            “Ni važno, koliko ljudi še ostane na tem teritoriju, ker za nas ni narod prav nič važen”

            Je tole resnično? Sprašujem te, ker si “levak” in nekaj veš o teh stvareh. Ni to tudi izdajstvo?

            Saj pravim, isto sranje, samo drugo pakovanje.

          • Bozz

            Bivši kgb agent Yuri Bezmenov, potem ko je doživel hladen tuš in odprl oči kaj komunizem dejansko je, je samorefleksivno priznal, da “nismo nič drugega kot en kup morilcev in lažnjivcev”. Prebegnil je v Kanado in potem v Zda. Celoten njegov intervju si lahko ogledaš na youtube.

    • sprehajalec

      IVAN PEČNIK,FRANC LAHNE,MATIJA KUHAR,

      Spodaj omenjaš te tri, ker so bili pripadniki čete. Poznam Kuharje, Pečnike in Lahnete. Pečnik je domnevno ustrelil Žvegliča. Po spisu spodaj, je bil umor že sam kaznovan s strani poveljstva.

      Jaz če bi bil sorodnik Lahneta ali Kuharja, te slečem na sodišču do gat, ko boš dokazoval zločine teh dveh. Ali pa boš plačal za obrekovanje in blatenje rodbinskega imena. Čast je le čast.

      Oziroma boš ti potem v hagu dokazoval, da je bila že sama pripadnost Domobranski legiji zločin vreden likvidacije.

      • PRIČEVALCI

        Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

        • sprehajalec

          Blatiš dobro ime spoštovane rodbine Kuhar in Lahne. Sprožil se bo plaz nate…

          • PRIČEVALCI

            Spodaj je naštetih na desetine imen in priimkov domobranskih zločincev. Če kdo misli, da so omenjeni zločini izmišljeni ima vso pravico, da me sodno preganja. Predvsem njihovi svojci. Izvolite.

    • Janez

      ŠE SEZNAM
      KOMUNISTIČNIH ZLOČINCEV SESTAVI :
      – na vrhu naj bodo. Boris Kraigher, Kidrič, Kardelj, I. Maček
      -spodaj pa drugi,
      – na stotine drugih

      A bo tudi kak tvoj prednik na seznamu KOMUNISTIČNIH ZLOČINCEV ? ! L.r. J. KOMENNDA
      P.s.
      KRONA SAMOHVALNE” ČASTI ” Z GLAV KPS MAČKOVCEV JE PADLA !
      Ni načina, udi zaslužijo si ne nositi – nobene – “”krone”?!

  • Janez

    UPOR IN AGRESIVNA DEJANJA PROTIKOMUNISTOV !
    Pravno !
    NIKAKOR NISO SPORNA – GRE ZA NARAVNO PRAVICO DO SAMOOBRAMBE !
    SLO
    KPS STALIN KOMUNISTI , KPS VOSOVCI IN KPS STALIN PARTIZANI !
    SO
    MORILSKO
    VSILJEVALI NAM SLOVENCEM TUJ TOTALITAREN REŽIM, BREZ VERE, RAZLAŠČEVALSKI !
    Krivdo
    ZA POBITE PODPORNIKE KPS PARTIZANOV
    – NOSI KPS STALINISTIČNO VODSTVO – KPS KARDELJ&COMP. ZAakaj ?. L.r. Janez KOMRNDA
    P.S.
    KRIVEC
    ZA VSA TA NASILJA IN SMRTI SO
    – BRUTALNI LJUDJE IZ KPS VODSTVA !
    Dobro so vedeli, da delajo zločinsko, narodno izdajalsko in proti slovensko zločinsko dejavnost.

  • Bozz

    Komunisti, če me boste kdaj prišli likvidirat, prosim za dostojen strel v glavo ali pa tilnik, brez mučenja če se da, ker tole je za bruhat. Kakšna surova zverinskost in okrutnost. Civilizirane države so nacistične zločince dale na Nürnberški proces in jih po nekengurujskem in pravičnem sodnem postopku obesile…tole pri nas pa…necivilizirana drhal…primerljivo z inkvizicijo srednjega veka, če ne še huje, in to s strani levičarjev, ki vedno s prstom kažejo na RKC.

    Berem kaj so ustaši počeli v Jasenovcu in se mi obrača želodec, potem pa vidim, da boljševiki pri nas niso bili nič boljši!

  • if

    Iz govora divizijskega političnega komisarja Anteja Novaka-Kladivarja, poleti 1943 v Loški dolini:
    “Brez pardona bomo poklali kapitaliste in ves pridobitni sloj.
    Prizanesli ne bomo niti tistim, ki so se že skušali odkupiti in nam financirajo OF. Dobro vemo, da so ti izkoriščevalci ljudske mase navadni konjunkturisti in se nam le hlinijo z večjimi ali manjšimi zneski.
    Držimo se načela, da je treba te sorte zajedavce izkoristiti, kolikor gre, potem jih likvidirati.
    Na spiskih za likvidacijo imamo kulake (kmete) in vse tiste bajtarje in družine, ki niso z nami.
    Ni važno, koliko ljudi še ostane na tem teritoriju, ker za nas narod ni pomemben. Važno je, da mi ostanemo in zavladamo.”
    ___________________

    Vse to je boljševiški način uzurpacije oblasti, ki jo odlično poudarja nekadnji sovjetski disident Vladimir Bukovski: https://www.youtube.com/watch?v=pMfWXAjk-ro

  • Janez

    Tipa
    “PRIČEVALCI” v HAAG !
    Izkorišča neko publikacijo sporne veljavnosti – za blatenje osebne čssti slo družin.
    Povej
    tvoj
    MOTIV ?
    Če si ti potomec – kakih KPS, KPJ STALIN KOMUNISTIČNIH NESODNIH KLAVCEV !
    Razčisti to
    VOKVIRU SVOJE ŽLAHTE !
    IN S PRAVNIMI NASLEDNIKI KPS
    – ONI SO FORSIRALI NASILEN PREVZEM OBLSSTI. Kaj nas gnjaviš s tem ! L.r. Janez KOMENDA
    P.S.
    PREDLAGAM USTANOVITEV INICIATIVNEGA ODBORA – ZA TOŽBO OSEBE “PRIČEVALCI” V HAAGU

  • PRIČEVALCI

    KOZLARJEVA GOŠČA

    Kmalu se je razširil doslej neznan naziv : KOZLARJEVA GOŠČA!
    Poleg cerkvice sv. Urha na Dobrunjah in gramozne jame pri sv. Križu pri Ljubljani bo ta gozd ohranil svoje ime kot najstrahotnejše morišče podivjanih domobrancev.
    Dne 25.11.1943 so domobranci planili v Črno vas na Barju in odurno zahtevali od prebivalcev, ki so že spali da naj se oblečejo in gredo z njimi. Zasilno oblečene so zvezali in jih z vso naglico, suvajoč jih s kopiti pušk gnali v temo. Zamanj je bilo vprašanje, kam in zakaj jih peljejo, jok in prošnje. Poveljnik domobrancev v barjanski šoli, 30 letni Franc Frakelj, ki si je nadel ime Petra Skalarja (da bi morda kot bivši bogoslovec tudi na zunaj spominjal na svoje veroboriteljsko poslanstvo) je vodil ta pošastni sprevod. Med njimi je bil tudi Viktor Berlot iz Galjevice. V tem sprevodu so bile sledeče žrtve:
    Vsa rodbina Melikova, gospodarja 50 letni Ivan in 58 letni Franc, 56 letna Marija, 14 letni Bojan in 15 letni Slavko, 14 letna Vera Škraba in 44 letni Anton Škraba. Angela Modičeva in 19 letna Stefka Vidmarjeva. Vaščani so od daleč z očmi in ušesi spremljali to nočno grozoto. Kmalu so slišali obupno vpitje in krike smrtne groze, nato tri rafala iz mitralijeza, posamične strele iz pušk in končno eksplozijo ročne bombe. 16 ljudi je padlo. Med njimi otroci.
    Na morišče je prišla sodna komisija, ki se je ustavila na posestvu Marije Škafarjeve iz Črne vasi. Št. 177. Domobranski poročnik Franc frakelj pa jo je odgnal in komisiji zagrozil. Ljudje so načli ob jarku ob gošči pozneje 11 trupel, za vasjo pri gošči pa dva grobova. Še dolgo so ljudje kazali okrvavljeni kol in zobovje 14 letne Vere Škraba, ki je ležalo raztreseno po morišču. Ugotovilo se je, da so bili na istem mestu umorjeni od domobrancev še sledeči: Lojzka in Ivana Leneršičeva, Antonija Golobova, Milko Kaizer, Vinko, Jera,Tilka ter Roman Ukmar, Jože,Marija in oba Franca Brancelj, Jože Javornik, Alojzija Benetova, Helena Modičeva, Jože Vidmar, Marija Aličeva, Marija Verbičeva, Martin in Pavla Furlanova, Pavla Jankovičeva, Franca Škrabova, Minka grumanova, Janez,Marija,Lojzka Grebenčeva, Francka Strumbljeva, Ivana Lesičeva, Marija Podržajeva, Franca Tanckova, Alojz in Albina Škafarjeva, Ivana Bolhova, Anton Jesih in še mnogo drugih, ki jih pogrešajo.
    Umor Marije in Lojzke Grebenčeve je tako razburil prebivalstvo, da je poveljstvo domobrancev v Velikih Laščah pisalo hčerki pokojne 1.6.1944 pismo v katerem so opravičuje, da ta umor ni v zvezi s kakim poveljem domobrancev. Opozarja jo, da naj napiše partizanom, da je v nevarnosti njeno življenje in življenje mnogih drugih ljudi za katere vedo, da živijo s partizani v dobrih odnosih. Grozi pa da bodo domobranci izvajali posledice, če se odpeljane osebe v treh dneh ne vrnejo. (Glej stran 37 pismo Podlesnika).
    Domobranci se izgovarjajo da so imenovani odpeljani na prisilno delo v Nemčijo. Toda dočim so trupla ubite Marije Aličeve, Ivane Škrabove in Jakoba Modica ležala še nezakopana v gošči, so sporočili iz Nemčije, da so tam umrli. Očitno je da igrajo Nemci z domačimi krvoloki pod istim klobukom.
    Toda narod pozna krivce in ljudski glas je božji glas, ki ne utihne! Nedvomno je odgovoren poveljnik domobranske posadke Podpeči Leopold Pristavec, veletrgovec iz vasi Jezero, ki je kriv smrti Marije Verbičeve z Jezera in Antona Modica iz Vrbljanj.
    Po njegovem nalogu so morili domobranci :« FRANC TELBAN IZ PRESERJA, TONE URŠIČ IN JANEZ CIMPERMAN IZ JEZERA JOŽE MODIC, JANEZ JURČEJ IN JANEZ ZALAR IZ PODPEČI.
    Ivana Bolha je bila ustreljena za zidom ižanskega pokopališča. 14 dni so jo imeli zaprto v barjanski šoli. Usmrtili so jo 10.11.1944, ko je okoli 25 domobrancev pod vodstvom komandanta Fraklja in Oblaka obkolilo Iško vas in odpeljalo 10 žrtev, od katerih pa so partizani z nepričakovanim napadom rešili 8, domobranci so umorili le staro ženico, ki jim ni mogla ubežati.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH – ZAČETEK

    Do zadnjih dni, ko to pišem, segajo poročila o zverstvih na ljubljanski Policiji. V noči iz 24. Na 25. Maja 1944 so agenti aretirali ing Kotlovška, uradnika Hidrotehničnega oddelka Pokrajinske uprave, stanujočega na Staretovi ulici. Še isto noč so ga na Policiji s pretepanjem ubili in odpeljali v mrtvašnico na Žalah, ne da bi to javili njegovi ženi. Zabranjeno je bilo dajati žalne oglese v časopise(zakaj že???) Nenapovedan pogreb pa je bil tiha demonstracija proti zverskim ubijalcem. Na mrliču so ljudje opazili temne lise na temenu. Dr. Hacin, ki nosi odgovornost za ta zverstva, je izjavil, da je Kotlovška zadela kap.
    Točno je torej, kar je izjavil agent Saša Gjud, sin frizerja s Kongresnega trga:« Partizane je treba vse pobiti, kar mi tudi naredimo. Vse, ki jih ujamemo, enostavno ustrelimo, ne pa kot Nemci, ki jih odpeljejo na delo.«
    To se tudi sklada z izjavo lopova Lada Škofiča, ki je bil prej domobranec na Primorskem in je sedaj agent – izzivač.
    Hvali se da zvabi partizane na nek samoten kraj, kjer jih potem pobijejo. Množe se pritožbe zoper Razbregarja, štajerskega begunca Ajleca, olaka in Bizovičarja. Razbregar je neko jetnico v zaporu posilil, medtem ko je drugi detektiv stal na straži. Zato so pa jetnice lopova tako preteple, da se je komaj rešil in je moral v bolnico. Zlasti od 1.5. dalje se je mučenje v zaporih stopnjevalo. Iz šole v Dravljah so ljudje po množičnih aretacijah slišali stokanje nečloveško mučenih in tudi strele. Na Policiji pretepajo in mučijo z električno strujo. 30.6. je bilo poslanih 300 ljudi, med njimi 120 žensk v 6 vagonih v Dachau. Tam je ob pričetku invazije na zapadu zavladalo med interniranci veliko veselje in mnogi interniranci so hoteli vdreti iz taborišča. Hitlerjevske zverine so po poročilu nekega železničarja iz Koroške, Slovence zdesetkovali in jih 113 ubili.
    Ker je smert ing. Kotlovška zbudila veliko ogorčenje, postopajo lopovi na Policiji bolj previdno. Vendar pa se še vedno sliši iz zasliševalnice igranje radia, ko pretepajo ljudi, ki morajo ležati na podu na trebuhu na otomani, da jih z bikovkami in obteženimi jermeni pretepajo po zadnji plati. 16 letno dekle Omharjevo so tako pretepli, da je imela zbite vse podplate in se ji je na tilniku zbrala kepa strnjene krvi. Morala je biti operirana. Jetično učiteljico so tako pretepli, da je nevarnost za njeno življenje. Neka ženska je znorela in je v umobolnici.Neko ženo sta zasliševala Maks Rant in še neki drugi Policijski lopov tri dni zaporedoma. Pretepla sta jo tako da je dobila podplutbe po celem telesu. Zaprta v temnici je morala ležati na tleh brez hrane in vode. Grozila sta ji s smrtjo, če ne bo izdala komunistov.
    Neko nad 60 let staro žensko so tako stepli in zmrcvarili da je padla v nezavest. Poklicni zdravnik pa je izjavil:«Kaj to videl sem še hujše primere, saj to bandita ne boli. Bandita nima smisla obvezovati, ženske so še hujše kot moški. Če ji daš 100 do 200 na zadnjico, pa si ti smeji.«
    V istem času je bilo ustreljenih pri Sv. Urhu 31 ljudi, v znani gramozni jami pa 8 ljudi. Gotovo so med njimi mnogi izmed progrešancev in še marsikatera druga žrtev. Med njimi so tudi ljudje iz Štepanje vasi:Ignac Nagrašek, Miha Jakopin, Anton Jereb, Franc Anžič… Med njimi so tudi sledeči pogrešanci:
    · Marjeta Hočevarjeva, mati 5 otrok, Kmetica iz Velikih Lašč, 30 letni Anton Jelenc, ki se je vrnil iz internacije, 34 letna učiteljica Anica Gale iz Grosupljega, Tanko iz Vinic pri Sodražici, Andrej Škrabelj, 48 leten, ki je izginil že ob božiču, Franc Dolanc, 42 letni delavec z Viča, Škerjanc z grosuplja, Stane in Ivan Velovec iz Žužemberka, Erjavec s Plešivca.
    V Ljubljani sta 12.12. izginili kmetici Mrharjeva iz Dolenje vasi pri Ribnici in njena hči. 20.12. je izginil Alojz Prijatelj, kmet iz Vinic pri Sodražici in Mira Lenardičeva z Ježice. Našli so truplo ustreljene 21 letne Mare Zupančičeve.
    Izginil je sluga tiskovnega urada, dalje učitelj Vili Zupan iz Vodmata, njegov brat iz Most in 22 letna Zorka Dolničar.
    9.2. naslednje leto so našli truplo ubite Polonce Kocjančičeve.

    • sprehajalec

      Ok, sam si tako hotel. Do gat boš slečen na sodišču. naj te opozorim, da je tudi proces proti Rožmanu padel, oziroma ni bil kriv v nobeni točki obtožnice na ponovnem poštenem sojenju….

  • Janez

    UPOR !
    PROTI MORILSKIM KPS STALIN KOMUNISTOM – VSILJEVALCEM !
    BREZVERSKEGA,
    NESODNO MORILSKEGA,
    RAZLAŠČEVALSKEGA
    STALIN KOMUNIZMA V SLOVENIJO
    – JE BIL UPRAVIČEN !
    IN PRAVNO – POPOLNOMA – NESPOREN ! Po naravnem pravu. Dejstvo. L.r. Janez KOMENDA
    P.s.
    ZLOČINSKI
    KPS STALINISTI
    SO BREZVESTNO IZRABILI
    – OKUPACIJSKE RAZMERE – ZA MORILSKI PREVZEM OBLASTI . Dejstvo. L.r. Janez KOMENDA
    P.S.
    L.R. SE PODPIŠEM IN PRISPEVAM 100€ ZA TOŽBO OSEBE “PRIČEVALCI” NA EU SODIŠČIH.

  • PRIČEVALCI

    NOVE NOČNE GROZOTE NA SAVI

    Sava je medtem naplavila več trupel, med njimi moško in žensko truplo, ženska je imela iztaknjene oči, moški pa prerezan trebuh.
    Okoli 5.2. so našli pri D.M. v Polju dve neznani ženski trupli.
    Tudi iz Ljubljanice na Kodeljevem so potegnili možko truplo s strelom v tilnik in zevajočimi ranami na glavi.
    18.1. So potegnili iz Ljubljanice truplo 40 letnega mizarja Čekona nekje od Hotedrščice, ki sta ga par dni poprej vsega pretepenega peljala dva domobranca proti Karlovškemu mostu, od koder je bilo slišati strel.
    Na Ježici je bil ubit neznanec, ki je bil aretiran Novembra v Tavčarjevi ulici.
    V Mostah so domobranci v Vodmatski ulici prijeli nekega Medveda in ga še isti dan ustrelili.
    V Dravljah je bilo najdeno žensko truplo, v spodnji obleki.
    Ženska je bila ubita z več streli v pljuča. Že poprej je bila ranjena od domobrancev a se je v bolnici pozdravila. Domobranci so ponjo prišli v bolnico jo odvlekli v Dravlje in tam ustrelili.
    Medicinec Danilo Gomišček, aretiran v Levstikovi lekarni, bi mogel razkriti strahoten, tajanstveni molk teh naplavljenih utopljencev. Ponoči so ga domobranci peljali k Savi na breg, da bi ga mučili in ubili, vendar se je z drznim sunkom iztrgal in skočil v Savo. Streljali so za njim in mislili da se je utopil. Fant pa je dva dni moker in premražen čepel na nekem kozolcu in nato težko zbolel za pljučnico.
    Brezimne žrtve domobranskega nasilja tako izginjajo in le valovi Save in Ljubljanice in samotni gozdovi bi mogli odkriti vso tajnost strahotnih zločinov.

    29.12. 1943 so domobranci na poti iz iške vasi pretepli 72 letno Malnarjevo mater, jo odvlekli v zvonik, pretepli kakor živino in sramotili. Domači so jo našli ustreljeno v grmovju za cerkvijo.
    27.1.1944 zopet Ig. Ponoči so odpeljali Južeta Šušteršiča, p.d. Šalovega, iz iške vasi, Marijo in Lojzeta Ponikvarja iz Staj, Janeza Ruperta in Urško Japljevo iz iške vasi, Franca Čebularja, Marijo in 14 letnega Jožeta Čebularja z Iga, Ivana Furlana in Martina Pirca iz Matene. Zvezane so pripeljali z močno domobransko stražo na travnik. 25 minut od Črne vasi. Kriki žrtev so se slišali v Črno vas. Pobili so jih s topim orodjem. Glave so jim bile tako razbite, da svojcem niso dovolili, da bi jih pred pogrebom še enkrat videli. Zlasti Martin Pirc je moral biti zelo razmesarjen, ker nihče ni smel blizu. Urška Japljeva, šivilja iz Iške vasi je bila umorjena dne 1.5. 1944 na matenskih travnikih pri Kozlarjevi gošči.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH

    Tako teko zimski meseci. Prebivalstvo drhti v smrtni grozi in strahu, v nenehnem pričakovanju domobranskega nasilja. Kakor hitro se ponoči pred hišo ustavi avto ali če kaj poropoče po vratih jim zastane srce. Kmalu dobi nasilje novo področje. D.M. v Polju in cerkvica sv. Urha pri Dobrunjah sta imeni ob katerih zastane človeku kri v žilah.
    Tam uganja domobranstvo svojo krvoločnost, ki se stopnjuje do blaznosti.
    Posadka domobrancev pri sv. Urhu pri Dobrunjah je štela 60 mož. Med krvoloki so partizanski dezerterji Franc Židan iz Bizovika, ki so ga videli kako si je po klanju umival krvave roke. Drugi je Franc Janežič iz Javorja, ki strelja žrtve z mitralijezom. V odboru ki sodi med življenjem in smrtjo so : Alojz Peterca in Anton Prepeluh iz Dobrunj, Jože Miklavc iz Bizovika, Franc Zrinšek iz Zg. Hrušice, Franc Jakoš, Anton Ložar iz Bizovika, ki ga ljudje imenujejo največjega bizoviškega krvnika. Leta 1942 je sestavljal Italijanom sezname, ki naj jih usmrte in tistih, ki naj jih pošljejo v internacije.
    Žrtve streljajo pri cerkvici Sv. Urha. Iz okraja Dobrunje so tam ustrelili trgovca Miho Jančarja iz Zadvora in uradnico Justino Trtnik.
    Tam so bili ubiti ljudje, ki jih je posadka iz Sv. Urha pri Dobrunjah odpeljala : Strah iz Sostrega, Polonca Kocijančič in Žagar. Prvega je aretiral Jerančič, drugega Kukovica, oba iz domobranske posadke pri D.M. v Polju. 20 ljudi iz te okolice je izginilo. Ljudje si ne upajo več iz vasi v vas in se drže doma. Nasilneži pa izganjajo ljudi ki imajo svojce pri partizanih ponoči iz hiš in jih mučijo ter pobijajo.

    Od Novembra 1943 do srede Februarja 1944 so postrelili pri Sv. Urhu 200 ljudi. Tako se je pohvalil eden izmed krvnikov. V zaporu jih imajo stalno 10-20. Preden jih ustrelijo jih strahotno mučijo. 31.12. 1943 je bilo ustreljenih 16, 6.1.1944 pa 13 žrtev.
    Škrabo so vlačili za lase po tleh in mu izruvali cele šope las. Nek domobranec ki mu pravijo »Štajerc Pepe« mu je metal goreče vžigalice na roke in ga s cigaretnim ogorkom žgal po obrazu. 4 ure so ga pretepali, eden mu je sedel na vratu, drugi na nogah, bili so ga po nosu, po ušesih, obraz pa je bil ena sama rana. Ko so se prvi utrudili so jih zamenjali drugi. Na dvorišči so mu streljali mimo glave in ga tepli s pleteno vrvjo po podplatih. Dvakrat je padel v nezavest.Končno so ga vrgli na beton pod stopnice in ga tam pustili tri dni brez vsega tudi brez vode. Mad mučilci je bil tudi 16 letni brat kmeta iz Ježice Cikota in neki Dolenc.
    27.12. je bil iz Hrušice odpeljan k sv. Urhu čevljar Alojz Dimnik in je tam izginil. V kleti župnišča v Dobravi so 4 grobovi in tam je izginil. V to klet zapirajo žrtve in jih tam mučijo in trpinčijo. Pri D.M. v Polju je postojanka domobrancev, ki se posebno odlikuje po svojih nasiljih. Daleč naokrog širi stalno grozo in trepet. Nihče ni varen pred njo, še od drugod vodijo žrtve sem na pokolj. Komandant posadke je bil sprva neki Cefin, pozneje pa bivši Jugoslovanski podporočnik Pikelj iz Ljubljane. Dalje so v tej posadki: Ernest Pikelj, nadporočnik Blinov iz Sneberja, por. Dolčič iz Zadobrove, Mlinar, por. Milan Holežan(Haložan?) iz vevč, Janez Dimnik iz Studenca, znan predkaznovani tat. Z njimi sodelujejo še omenjeni Jakob Kukovica, Ivan in stane Kukovica (slednjega imenujejo glavnega krvnika pri Sv. Urhu in je uradnik papirnice v Vevčah). Brata Matej in Stane Resman, Habič, Petkovšek, Hiršeger, Martin Kraner. Ljudje dolže ŽUPNIKA JANEZA KETTEJA IN LOMOVŠKA, da podpirata to tolpo.
    Slednji je v Kašlju streljal neko noč skozi okno v hišo neke vdove, ki ima 4 otroke, da so žena in otroci trepetali od strahu. Zavedna dekleta v Polju morajo snažiti vojašnico. Pri tem jih pretepajo groze s smrtjo, jih ponižujejo z italijanskimi vlačugami itd. Reševa iz Polja, Janez Dimnik iz Studenca in Blinov iz Sneberja so preoblečeni v partizane vdrli v hišo gostilničarja v Sneberjah in vse izropali. Zahtevali so denar in telico. Grozili so s smrtjo vsakomur ki bi izdal.
    Streljajo prašiče, zavijajo vratove kokošim, naropano blago pa ponoči tihotapijo na nemško stran.
    Prav tako preoblečeni v partizane so domobranci pri D.M. v Polju Aprila 1944 odpeljali in pobili bivšega partizana, ki je bil obsojen od italijanov na dosmrtno ječo, Pavla Omahna, ki ga je izdal Anton Židan, dalje delavca Antona Tavčarja, Andreja Snoja, Ivana Jurco in njegovo ženo Pepco, vse iz Slap, Jožeta Kočmana iz Ponove vasi pri grosupljem, Antona Kokalja iz Zadobrove, ki ga je izdal Milan Hepš iz Zadobrove. Ostale je ovadil Nace Jeriha iz Slap. V pijanosti je sam povedal da je bil zraven ko so jih ustrelili domobranci. Prvo so ustrelili Jurčevo ženo, nato vse ostale s strelom v tilnik, trupla so pometali v Savo, ki jih je pozneje naplavila. TU SE JE PRVIČ POJAVIL NAZIV ČRNA ROKA o kateri bomo pozneje še večkrat govorili.
    Ti zlikovci so vabili partizane naj se vrnejo domov in jim obljubljali da se jim ne bo nič zgodilo. Toda bilo je kot v Jesenski Ofenzivi ko so nemška letala trosila nekakšne letake »legitimacije« s katerimi naj se partizanski dezerterji javijo pri Nemcih ali domobrancih, a so potem vse pobili. Tako sta tudi takrat nasedla dva partizana. Gerjol in Intihar. Ubili so ju z dvema drugima vred na Lavrici. Do 17.4.1944 je Sava naplavila nadaljnih 21 umorjenih trupel.

  • if

    OF je temeljno sidro komunustične laži in hkrati temeljni ključ za demontažo te laži.
    Internetna tehnologija je klučavnica, ki temu ključu omogoča proces demontaže OF laži.

  • FUCK COMMUNISM

    To kar je rdecuharska svojat pocela zavednim Slovencem, se bo kmalu dogajalo njim!!!

  • FUCK COMMUNISM

    Temu oni pravijo osvoboditev! Vsakemu, ki mi gobca o tej osvoboditvi, mu tako osvoboditev zabijem v gobec!

  • Janez

    Oseba
    “PRIČEVALCI”
    NAJ
    SE S SVOJIMI KOPIJAMI IZ BOGVEKATERE PUBLIKACIJE – OBRNE NA
    PRAVNE
    NASLEDNIKE
    – SLO KPS STALINSKE PARTIJE : STRANKE – SD, SMC, DESUS IN ZL ! L.r. Janez KOMENDA
    P.S.
    KPS STAALINISTI SO ŽE PRED VOJNO JAVNO GROZILI Z NASILJEM !
    KPS
    SLOVENCE MORILSKI STALIN PARTIZANI – IN NJIH PODPORNIKI !
    SO – PAČ DOŽIVLJALI TO !
    Kar so pripravljali – sonarodnjakom : smrt, komunistično suženjstvo itd.

  • PRIČEVALCI

    Domobranski zločini v slikah;

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiY0dKE_MTVAhWFZCYKHa-eAcMQsAQILw&biw=1366&bih=676#imgdii=hNSKtQzXOCw7mM:&imgrc=cWXztKNmUhFypM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbs=rimg:CXFl87SjZlIRIjhE_1CbwOMDMGeb6aLf_1B5jKdN52afyNEoKE1Iq1DNc4LJtzLXfhJM-9a-OaWuucc-IhDzPNc2SgBioSCUT8JvA4wMwZETxl0U3s56ZZKhIJ5vpot_18HmMoRHob5a8EiF84qEgl03nZp_1I0SghE_1act8Ur7cNCoSCYTUirUM1zgsEQJIctUMi7ugKhIJm3Mtd-Ekz70RMbxeb7BqwXAqEglr45pa65xz4hGM8sGHptAA3SoSCSEPM81zZKAGEVrHLaZPGcwf&tbo=u&sa=X&ved=0ahUKEwjgveWd_cTVAhVBwiYKHWOUBsAQ9C8IHA&biw=1366&bih=676&dpr=1#imgrc=qBHaNJlFl2t9CM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbs=rimg:CXFl87SjZlIRIjhE_1CbwOMDMGeb6aLf_1B5jKdN52afyNEoKE1Iq1DNc4LJtzLXfhJM-9a-OaWuucc-IhDzPNc2SgBioSCUT8JvA4wMwZETxl0U3s56ZZKhIJ5vpot_18HmMoRHob5a8EiF84qEgl03nZp_1I0SghE_1act8Ur7cNCoSCYTUirUM1zgsEQJIctUMi7ugKhIJm3Mtd-Ekz70RMbxeb7BqwXAqEglr45pa65xz4hGM8sGHptAA3SoSCSEPM81zZKAGEVrHLaZPGcwf&tbo=u&sa=X&ved=0ahUKEwjgveWd_cTVAhVBwiYKHWOUBsAQ9C8IHA&biw=1366&bih=676&dpr=1#imgrc=dtqVZjZYd0CjpM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiY0dKE_MTVAhWFZCYKHa-eAcMQsAQILw&biw=1366&bih=676#imgdii=RPwm8DjAzBmX1M:&imgrc=cWXztKNmUhFypM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiY0dKE_MTVAhWFZCYKHa-eAcMQsAQILw&biw=1366&bih=676#imgrc=cWXztKNmUhFypM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiY0dKE_MTVAhWFZCYKHa-eAcMQsAQILw&biw=1366&bih=676#imgdii=5vpot_8HmMrogM:&imgrc=cWXztKNmUhFypM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiY0dKE_MTVAhWFZCYKHa-eAcMQsAQILw&biw=1366&bih=676#imgdii=dN52afyNEoLtuM:&imgrc=cWXztKNmUhFypM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwiY0dKE_MTVAhWFZCYKHa-eAcMQsAQILw&biw=1366&bih=676#imgdii=a-OaWuucc-JoxM:&imgrc=cWXztKNmUhFypM:

    https://www.google.si/search?q=domobranski+zlo%C4%8Dini&tbm=isch&tbs=rimg:CXFl87SjZlIRIjhE_1CbwOMDMGeb6aLf_1B5jKdN52afyNEoKE1Iq1DNc4LJtzLXfhJM-9a-OaWuucc-IhDzPNc2SgBioSCUT8JvA4wMwZETxl0U3s56ZZKhIJ5vpot_18HmMoRHob5a8EiF84qEgl03nZp_1I0SghE_1act8Ur7cNCoSCYTUirUM1zgsEQJIctUMi7ugKhIJm3Mtd-Ekz70RMbxeb7BqwXAqEglr45pa65xz4hGM8sGHptAA3SoSCSEPM81zZKAGEVrHLaZPGcwf&tbo=u&sa=X&ved=0ahUKEwjgveWd_cTVAhVBwiYKHWOUBsAQ9C8IHA&biw=1366&bih=676&dpr=1#imgdii=T9C7-_UZcdFx4M:&imgrc=wiw4IF0jXyn5BM:

    Se nadaljuje …

  • PRIČEVALCI
  • totex39

    Komunistično zavajanje ljudi, kučanistom zelo uspeva, kajti s svojo umazano politično taktiko zavestno uničujejo Slovenijo in slepijo volivce, ki o teh pokolih sploh ne berejo.

    • Nata

      Seveda ne berejo ! Saj so jih takoj ob osamosvojitvi začeli napadati s tistim slavnim stavkom – ” pustimo kosti pri miru ” !!! BARABE !

  • PRIČEVALCI
    • Slovenec 33

      Krimska jama je bila takrat že polna !

  • Janez

    “PRIČEVALCI – 2017”
    ŠT. 45, KOMENDA

    MED
    VOJNO
    SO SE KPS STALINISTI VSILJEVALI – VERNEMU KMEČKEMU PREBIVALSTVU.
    NJIHOVI
    T.I. TERENCI – SO LJUDEM – ZAVESTNO LAGALI – O “RAJU V STALINOVI KOMUNISTIČNI RUSIJI”
    NEKAJ
    TEH
    VSILJIVIH TERENCEV SO DOMAČI FANTJE SAMI PREGNALI .
    NEKAJ
    PA SO JIH UJELI IN POSTRELI OKUPACIJSKI OROŽNIKI.
    PO
    KMETIJAH
    SO BRUTALNI OBOROŽENI KPS VOSOVCI GROZILI IN IZSILJEVALI- HRANO !
    GROZILI S POŽIGI, Z UMORI. NEKAJ PREMOŽNEJŠIH OK LJUDI SO UMORILI. Lr. J. KOMENDA
    P.S.
    DEJSTVA
    O BRUTALNIH NESODNO MORILSKIH KPS VOSOVCIH IN ENAKIH PARTIZANIH – SO ZNANA.

  • PRIČEVALCI
    • PRIČEVALCI
      • sprehajalec

        se boš kaj opravičil? Daj sliko domobranskih glavorezcev. Če jo imaš seveda. tisto kar si dal gor so SS nemški Karstjägerji.

    • sprehajalec

      Tvoji Pričevalci so polni zgodovinske netočnosti. Kot takšni na sodišču ne bodo imeli najmanjših možnosti. na to te opozarjam.

      omenjena fotografija je nastala v režiji karstjägerjev in ne domobrancev. Gre za obglavljenje ujetega partizana, kot maščevanje za izmaličenje trupel nekaj zajetih pripadnikov te enote do neprepoznavnosti. Omenjeno fotografijo si lasti več narodov. Srbi in naj bi prikazovala ustaško obglavljenje Srba. Rusi in naj bi prikazovala nemško obglavljenje sovjetskega partizana.

      Resnica je ta, ki sem jo povedal.

      sedaj se pa opraviči bralcem Nove za vse netočnosti, ki jih tukaj navajaš.

      • PRIČEVALCI

        Toži me.

        • sprehajalec

          Se že zbira gradivo. Za vse netočnosti, klevetanja in blatenje družinskih imen brez najmanjših dokazov…..

  • Slovenec 33

    Komunizem je najbolj zločinska relijgija vsaj v človekovi zgodovini. Le islam ima podobne ambicije, to je potiskati vse, ki pridejo v stik s tako zločinsko religijo v mračnjaštvo in fevdalizem.
    Islam je povzročil v svoji 1300 letni zgodovini smrt ca 700 mio ljudi.
    Komunizem je v svoji skoraj 100 letni zgodovini pobil skoraj 200 mio ljudi in nad 600 morišč v slovenskih deželah nas opominja na čas genocida nad slovenskimi rodoljubi, ki so ga povzročili komunistični verski blazneži.
    V civiliziranem svetu velja, da laž lahko ponavljaš v neskončnost – do nezavesti, ampak resnica obstaja le ena in je vsegliharska politike na zna in ne more spremeniti.

  • PRIČEVALCI
    • Janez

      Niti – ne !
      KAKŠNA STRAMOTA !
      NUJNA OBRAMBA – PRED GROZEČIMI , MORILSKIMI KOMUNISTI !
      Prava
      SRAMOTA ZA NAS SLOVENCE SO – S VKP B STALINOM KOLABORANTSKI KIMUNISTI !
      Nemci
      So dali domobrancem orožje za boj proti komunističnim partizanom !
      Normalno !
      Da so jim morali prriseči, da ne bodo streljali – kar po Nemcih ! A ne L. R. J. KOMENDA
      P.S.
      ZLOČINSKIH KPS STALINOV
      IN CIVILISTE MOREČIH KPS STALIN PARTIZANOV SE NE DA OPRATI !
      Izdajalci in morilci nas Slovencev – so pač.
      Izdali – so nas s kolaboriranjem s Stalinom. Stalin ljudi v Komendi in drugod – ni nič brigal.

  • PRIČEVALCI

    Kaj pravi nemška wikipedia o domobrancih:

    “Am 23. September erklärte sich General Leon Rupnik zum Befehlshaber der slowenischen Heimwehr, Anton Kokalj zum Hauptinspektor und Oberst Franc Krenner zu dessen Stellvertreter. Der Leiter des Polizeistabs, SS-General Erwin Rösener hinderte ihn jedoch daran, das Amt anzutreten und verbot ihm am 4. November schriftlich jegliche Aktivität in der Heimwehr. Stattdessen setzte er Oberst Krenner an seiner Stelle ein. Im September 1944 wurde Rupnik schließlich doch zum Generalinspektor ernannt. Die tatsächliche Befehlsgewalt blieb wie zuvor bei SS-General Rösener. Die Deutschen schrieben General Rupnik sogar vor, wann er in der Uniform des Generalinspektors der Slowenischen Heimwehr auftreten durfte. Eine begrenzte Eigenständigkeit bei Militäroperationen hatte das Bataillon unter dem Kommando Vuk Rupniks, des Sohnes Leon Rupniks. Die Zahl der Domobranzen betrug bei Kriegsende etwa 15.000.”

    https://de.wikipedia.org/wiki/Slovensko_domobranstvo

    Nemci so Rupniku celo predpisali kdaj se sploh lahko pojavi in nastopi v uniformi domobranskega poveljnika ….. a se je sploh še kdo bolj osramotil proti nacistom v 2. svetovni vojni, kot so se domobranci?

  • PRIČEVALCI
  • PRIČEVALCI

    Današnja Nemčija je demokratična, napredna in vedno bolj cenjena v svetu. Zakaj? Zato, ker so priznali zločine svojih nacističnih prednikov in se celemu svetu opravičili za storjeno zlo. Brez jokanja, češ, saj so drugi tudi pobijali njih.

    Njihovi slovenski hlapci domobranci pa še danes niso v stanju priznati svojih zločinov, izdaje slovenskega naroda in poraza v 2. svetovni vojni.

    • sprehajalec

      Počakaj, da te nemci vprašajo, kam je izginilo pogrešanih 100.000 njihovih vojakov, ki so se po koncu vojne predali Borcem NOB. Kam si jih pometal…

      • PRIČEVALCI

        Nemci dobro vedo kaj se je dogajalo po vojni. Pobijalo se je naciste in njihove ritoliznike po celi Evropi! Sicer pa, če bi razumel nemško, bi to dobro vedel.

        • sprehajalec

          Ne vem če tako mislijo, članki o tem obstajajo tudi v Ameriki;

          The Destruction of Ethnic Germans and German Prisoners of War in Yugoslavia, 1945-1953

          kalifornijski zgodovinski inštitut

          http://www.ihr.org/other/sunic062002.HTML

        • sprehajalec

          kako je bil Kancler Schöder vesel, ko se je našel grob njegovega očeta Fritza v Romuniji in za katerega grob je anonimno skrbel lokalni župnik.

          http://media.gettyimages.com/photos/german-chancellor-gerhard-schroeder-thanks-romanian-father-daniel-in-picture-id51162493

          Ti boš pa kakšnemu nemškemu politiku pokazal neke razmetane kosti v neki grapi? Pa rekel, saj razumete kajne?

          • PRIČEVALCI

            Vesel je bil, ja. A je tudi koga obsojal, ovca?

          • sprehajalec

            Ne, bil je pa vesel, da je bil oče pokopan z obeležjem, zanj (oziroma skupaj petorico padlih ob zidu vaške cerkvice) je skrbel pa vsa leta vaški duhovnik.

            Zagotovo bi razumel tudi tvojo razlago o razmetanih kosteh okupatorjev po grapah, ki si ne zaslužijo pokopa….

          • PRIČEVALCI

            Pokoplji jih …. kdo ti brani.

          • sprehajalec

            Te zadeve gredo na državne stroške. Pa še opravičilo, za necivilizirano ravnanje s posmrtnimi ostanki zadnjih 70 let. Podnebni faktorji, divje živali itd….

            Pa še identifikacija je problem, ko so na toškem čelu Borci NOB po prekopavanju likvidiranih domobranskih ranjencev postrelili 60 nemških ujetnikov, ko so opravili delo, so pobrali vse identifikacije, da ne bi prišlo do identifikacije nekoč….

    • Janez

      NAPAKA !
      Slovenski narod so ” I Z D A L I ” – KPS KOLABORANTI S STALINOM.
      BRIGA !
      Tebe za nas Slovence !
      LE JOKAŠ – KER SMO VAS VRGLI Z MONOPOLNE OBLASTI. !
      In.
      TE MOTI, KER NOBEN NORMALEN SLOVENEC
      NE VERJAME VEČ TEM POTVORBAM, KI JIH TROSIŠ ! Anonimno. L.r. Janez KOMENDA

    • Hribouc

      Teb se je zrolalo do fula, pezde pezdetasto!

  • PRIČEVALCI

    LAŽ JE NESMRTNA DUŠA DOMOBRANSTVA IN JANŠIZMA!

    • Janez

      Tvoja duša je to !
      O njej govoriš !
      ODGOVORI :
      1. ZAKAJ ?
      PA JE TOLIKO LJUDI ZAPUSTILO SLOVENIJO PRED KONCEM VOJNE ?
      Pač? Niso hoteli živeti v morilsko vsiljenem KOMUNISTIČNO-STALINSKEM “RAJU”
      ANALFABETA I. MAČKA, NEZAPOSLENCA E. KARDELJA&COMP.. A ne?
      2.
      ZAKAJ – PA SO KPS STALINI RAZLAŠČEVALI : ZEMLJO, TOVARNE, DELAVNICE I.T.DD. LJUDEM, KI SO SI TE STVARI PRIDOBILI NA POŠTEN NAČIN ? Zakaj?
      3.
      KAKO?
      JE BILO S KARDELJ ZADRUŽNIMI DOMOVI ?
      So bili zgrajeni s prisilnim, suženjskim delom? A ne?
      4.
      KAKO?
      JE BILO Z VOLITVAMI – S KROGLICAMI – TAKOJ PO VOJNI ?
      So bili “rezultatoi” zgoljufani ? A ne ? Kdo pa je goljufal z volilnim izidom? L.r. Janez KOMENDA

    • sprehajalec

      Zavoličeš ti Ivana Janeza, milom ili silom…..

    • Janez

      KAKO JE BILO ?
      S SLOVENSKEMU NARODU ” R A J ”
      PRINAŠAJOČEM HLAAPČEVANJU VKPB STALINU. To povej !
      Ali
      JE BILO VLADANJE, OBLAST ?
      ANALFABETA I. MAČKA IN
      NIKOLI ZAPOSLENEGA E. Kardelja – vredno ? Tolikih življenj ? L.r. Janez KOMENDA
      P.S.
      ZAGOTOVO – NE !
      Če bi domobranci zmagali, bi Slovenija zdaj bila podobna Avstriji.
      Tako smo pa v pokomunistični mizeriji: 70 mrd € pufa, 5 mrd € NLB luknja, Nlb Iran Gate.

    • Hribouc

      Verjetno si mislil tole:

      LAŽ JE ŽE NATANKO 100 LET, od 1917.leta, KOSMATA IN KRVAVA NESMRTNA KOMUNAJZARSKA PODLA IN HINAVSKA DUŠA MORILSKEGA BOLJŠEVIZMA, TAKO RUSJAŠKEGA IN , ŠE BOLJ V TRDO, SLOVENSKEGA !
      Ampak ste opleli, Putin vas nima v načrtu, čeprav je šel Milanče k spovedi v Kremelj!

      Putin je vsak teden pri maši in kolne komunizem kot zgubarsko varianto in je jasno obsodil, tako komunizem in Lenina in Stalina in njune 100milijonske v nebo vpijoče zločine!
      ————————————-
      Pričevalci – ne bo dodatke ta mesec, se samo jalovo ponavljaš, sapa ti pojenja in drkaš v prazno!

  • pupa

    Na primorskem in v Istri je bilo zelo malo ali nič domobrancev žrtev pa neizmerno veliko tudi po kapitulaciji Italije septembra 1943. Večina zločinov nad tamkajšnjimi prebivalci pa ni naredila okupacijska nemška vojska.

    • Hribouc

      Napiši več, konkretno;imaš številke?

      Zlata Primorska, ki so jo naredili za mitomansko sveto derželo komunajzarjev, ki so trpeli pod črnimi fašisti!
      Kolikokrat več Primorcev so potolkli komunisti kot pa fašisti, kdo ve?

  • PRIČEVALCI
  • Janez

    Ti?
    “PRIČEVALCI”
    Daj !
    Ne pisari toliko : NIKOGAR NE PREPRIČAŠ !
    Povej
    raje!
    1. ALI JE BIL KDO OD TVOJIH PREDNIKOV
    PROSTOVOLJNI ALI PRISILJENI
    – NESODNI POVOJNI KLAVEC NEOBOROŽENIH LJUDI ? Pa te to – sili v to pisanje!
    2.
    Ali?
    Pa?
    TOLIKO PIŠEŠ, KER SI ŠE NISI OPOMOGEL
    – OD VČERAJ POJEDENE ZASTRUPLJJENE PAŠTETE ?
    3.
    Ali pa toliko pišeš, kopiraš? Ker si pač ? Domnevam – “PSIHIČ”.?
    Kar objavljaj. Bomo poiskali “resnico” na sodiščih v EU. Jo – resnico – tako? Vemo. L.r. J. KOMENDA
    P.S.
    NI SE TI TREBA TOLIKO TRUDITI S PISANJEM . MI NAMREČ – REALNO RESNICO – BREZ TEBE !
    Vemo.
    Npr.
    ZARADI. GROŽENJ S SMRTJO PA S POŽIGOM HIŠE
    – JE NEK KPS VOSOVEC IZPOD ŠMARNE GORE – OSEBNO KRIV – ZA SMRT DVEH OK SOSEDOV.
    ODŠLA STA NA KOROŠKO IN SE NISTA VRNILA.
    Tisti pod šmarnogorec – pa je nespoštovan škripnil. Cca 20 let nazaj.
    Zdaj pljujejo – na njegov spomenik.

  • Norm Kinley

    daaan. test 1 2 3

  • Norm Kinley

    vidim, da so se spet našli apologeti rdeče izdajalske revolucije, ki še danes z komunistično izdajalsko propagando tajijo resnico, in omaložujejo tiste, ki so se izdajalcem pod rdečo zvezdo uprli. Zato sem bil poklican nazaj, da ŽE SPET uničim to lažnjivo protislovensko komunjazersko izdajalsko propagando.

    Torej, vse se nekje začne, pa kar začnimo:

    Žrtve revolucije
    Danes je število žrtev druge svetovne vojne in komunistične revolucije v Sloveniji že dokaj natančno znano po zaslugi projekta Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej (od aprila 1941 do januarja 1946), ki ga že trinajst let izvajajo na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Rezultat tega pomembnega projekta je osupljiv ne le zato, ker je ugotovil, da je bilo smrtnih žrtev vojne in revolucije še enkrat več, kot se je navajalo pred tem, predvsem pa zato, ker so številke za komuniste uničujoče. Naj zato navedemo nekaj številk. Vseh slovenskih žrtev vojne in revolucije je bilo okoli 95.000; od tega okoli 85.000 med vojno in okoli 15.000 po končani vojni.

    Uničujoča bilanca
    Do zdaj smo navajali, da so komunisti v prvem letu vojne ubili od 500 do 1.500 Slovencev. Številke projekta INZ do zdaj zelo jasne: samo leta 1941 so komunisti ubili 98 Slovencev. V celotnem letu 1942 so ubili 1.552 Slovencev (civilistov) in 173 Slovencev (vojakov); skupaj 1.725.

    Te številke so šokantne in ob njih bi moral umolkniti prav vsak, ki danes v javnosti govoriči o »narodnoosvobodilnem boju« in o »kolaboraciji z okupatorjem«.

    Polnih deset mesecev je trajala komunistično-partizanska morija (od julija 1941 do julija 1942), preden je nastala prva postojanka (samo)obrambne vojaške enote oz. vaške straže v Šentjoštu.
    Komunisti so s svojimi vojskami (partizani, Vos, Narodna zaščita) leta 1943 umorili 1.307 civilnih Slovencev in še 891 vojakov Slovencev; leta 1944 874 civilistov in 424 vojakov in leta 1945, do konca vojne, še 226 civilistov in 175 vojakov.
    Skupaj so komunisti med vojno ubili 5.720 Slovencev; od tega 1.667 vojakov (domobranci, vaške straže, četniki) in kar 4.053 civilnih oseb.

    Morija nedolžnih

    Za temi »suhimi« številkami se skrivajo neizmerna prostranstva zgodb, usod in tragedij. Med drugim to, da je v veliki večini šlo za povsem nedolžne ljudi in da niti enemu med njimi ne bi smeli skriviti lasu na glavi ti, ki so jim uničili življenje. Prav vsak je bil umorjen v obliki klasičnega zločinstva umora. Komunisti oz. partizani so leta 1942 Slovence morili na najgrozovitejše načine, tudi s strahovitim mučenjem z ognjem. Leta 1942 so npr. umorili 16 duhovnikov, več političnih prvakov in županov, vsaj 27 celih družin (oče, mati in vsaj eden od otrok) in še vsaj 45 »nepopolnih« (po vsaj dva člana ene družine).
    Očitati delu slovenskega naroda, da je bil npr. sokriv za »državljansko vojno« ali za sodelovanje z okupatorjem, je zato pokvarjenost brez primere. (Naj Gregor Virant prebere kaj od obsežne literature, ki opisuje vse to, preden daje po televiziji nesmiselne izjave o kolaboraciji.) To, da se je pomemben del Slovencev moral med vojno povezati z okupatorjem, če je želel preživeti pred komunistično morijo, je še eden velikih madežev komunistov. Zato so očitki o kolaboraciji žrtev komunističnega nasilja neskončno poniglavi.

    • Norm Kinley

      Po vojni smo praznovali kot »Dan vstaje slovenskega naroda« 22. julij, v spomin ko naj bi na ta dan leta 1941 v Tacnu pod Šmarno goro »počila prva partizanska puška proti okupatorju'”. Še en velik ponaredek in partijski mit.V resnici so trije v gozdu skriti komunisti streljali na slovenskega orožnika Franca Žnidaršiča, ki pa so ga le ranili, in je kasneje v bolnišnici v Ljubljani umrl.

      Torej, prvi strel, ki pade po Slovencih, ni bil nacistični in ne fašistični, ampak ‘”partijski'”. Že takrat so ‘”komunisti'” nakazali svoj boj, kateri je bil že na začetku uperjen proti slovenskemu narodu. Prav tako PIF (protimperialistična fronta) ni bila na začetku uperjena proti Nemcem, saj so bili Rusi takrat zavezniki z Nacisti, katerega jim je omogočal pakt o nenapadanju. Namreč znan je podatek, da so komunisti v Trbovljah 1. maja 1941 nacistično z Nacisti pozdravljali kljukasto zastavo…

      Prav tako je znano, da so komunisti prvi izdajali zavedne Slovence nacistom in fašistom, katere so potem deportirali v Gonars, izseljevali v Srbijo in kasneje v nacistična taborišča, medtem ko so se komunisti prosto sprehajali med nacisti. Znan je izgon več 100 častnikov kraljeve vojske v Gonars, katere komunisti izdajo Fašističnim oblastem. Prvi, ki so se proti ‘”okupatorju'” borili na Slovenskih tleh, so bili četniki (kraljeva vojska). Znano je izdajstvo partizanov, kateri so četnike napadli v hrbet prav med borbo z ‘”okupatorji'”. Četniki so bili zaprti med dvema ognjema, in so se morali umakniti. Prva Vaška straža nastane v kraju Sv. Jošt, in sicer zaradi nasilja Partizanov nad nedolžnimi. Zakaj nasilje? Danes NObjevci zanalašč tajijo revolucijo in govorijo o osvobajanju. Osvobajanja NI BILO, bila je samo REVOLUCIJA. Revolucija se izvaja takrat, ko narod najbolj trpi. Takrat, ko narod lahko zakolješ v hrbet. Okupiran s strani fašistov, nacistov – takrat je prava priložnost da lasten narod napadeš s prefinjenimi metodami, naučenimi v Moskvi. Samo indoktriniranci vam bodo še danes trdili, da je revolucija v najhujši narodni krizi opravičjiva. Ali lažnjivci.

      Revolucija v lastnem narodu se izvaja na sledeč način: Med prebivalstvo najprej vpelješ ‘”teror'”, da se ljudje prestrašijo. Tako dosežeš, da peščica morilcev kontrolira velike količine ljudi (osvobojena ozemlja na Dolenjskem in Notranjskem – masovni beg pred partizanskim nasiljem, preseljevanje Slovencev v Ljubljansko pokrajino in naprej na Gorenjsko – v 10.000 tisočih, veliko ljudi tudi nemškega in madžarskega porekla). Prav tako ‘”bela garda'” – cesarska vojska v Rusiji, katera je branila državo pred boljševiki v Rusiji na začetku prejšnjega stoletja.- je bila namerno sproducirana (Angela Vode, Skriti spomini) z namenom ustvariti notranjega sovražnika, s katerim opravičiš izvedbo REVOLUCIJE med najhujšo okupacijo Slovencev v zgodovini. Revolucije ne moreš zagovarjati, če s prstom ne moreš pokazati proti čemu se boriš. Potrebujete umetnega sovražnika, na katerega kažete s prstom in s tem opravičite svoje ravnanje (od tod tudi bolestno sovraštvo do cerkve, saj so partijci le tako opravičili svoje zločine, češ, cerkev je pa še hujša) Razmišljajte!

      Od tod tudi umetno ime ‘”bela garda'”, katero se pojavi še preden nastane sploh kakšna vaška straža. S komunistično propagando so laž o beli gardi sproducirali komunisti in jo servirali med naivne, butaste ljudi. Važno je vedeti, da so partizansktvo organizirali od zgoraj (revolucionarji se izvedbo revolucije učijo v Rusiji na akademiji Džerzinski – edini revolucionarji iz Evrope, ki se prevzema oblasti in revolucije učijo v zibelki komunizma), medtem ko so bile Vaške straže organizirane od spodaj, od navadnih ljudi, katere Partizani z namenom vsiljevanja terorja žive zažigajo, režejo , mečejo v jame ( borba proti razrednemu sovražniku, kulaki) (Krimska jama, že na koncu l. 1941 na polno nametana s trupli popolnoma nedožnih ljudi. Spomnim, takrat še vaških straž ni bilo, kaj šele domobrancev (domobranci prisežejo šele leta 1944, torej 3 leta po ekscesih partizanov!). Kot simbol zatiranja je znana Mavsarjeva družina, katero partizani živo pomečejo na ogenj – znan je član družine Mavsar, ki je bil v stari Jugoslaviji državni prvak v metanju kopja. Tudi on živ zgori. Pri življenju pustijo 11 – letnega Darkota (?) Mavsarja, kateri je šel sam za pogrebom vseh svojih družinskih članov. Pri 11 letih je za 5 trugami hodil on in župnik…Ljudje si niso upali za pogrebom. Čez 4 mesece ga pride ubit Vos-ovec, in tako pospravijo celo družino. Njihov zločin? ‘”Razgledana'”, pridna družina.

      Znane so partizanske metode ustrahovanja in ubijanja v tistih časih – ljudi so žive pekli. Zavezali so človeka v žakelj, ga obrnili z glavo navzdol in nad ogenj. (Kardelj opisuje te ‘”ekscese'” v pismu Titu še iz l. 1941)

      VoS (udba, SDV,…) ni za časa 2 sv. vojne UBILA NITI ENEGA OKUPATORJA. Pobijali so samo Slovence – ban Marko Natlačen, Robert Ehrlich in drugi slovenski politični veljaki. Voditelj takratnega Vosa je bila srbkinja Zdenka Armić Kidrić, katera se je v trajanju 3 dnevne amnestije v Ljubljani takoj po vojni javno drla: koljite! koljite! (naj spomnim na komunistični načrt, že parkrat objavljen v mojih prejšnjih postih, v kateri trojke in desetke ‘”Ulične zaščite'” prvih par dni po vojni pobijajo v vseh slovenskih mestih predstavnike prejšnjega režima, izobražence, kapitaliste, privatnike, verne, …) – vsako večje Slovensko mesto ima tako grobišče –

      • Norm Kinley

        PRAVI IZDAJALCI NARODA IN DRŽAVE!

        Splošno je vsakemu količkaj izobraženemu človeku znano, da vse komunistične stranke po vsem svetu delajo in nastopajo po navodilih in diktatu iz Moskve. Do preloma med Stalinom in Titom je tudi jugoslovanska in seveda posebno slovenska komunistična paitija (KP) hodila po stopinjah Moskve in delovala po njenih ukazih.

        Mi imamo polno osebnih prič in tudi komunistične letake na razpolago, ki vsi dokazujejo, da je KP v Sloveniji pred drugo svetovno vojno in tudi že med vojno, dokler ni napadel Hider Sovjetske zveze, delala propagando za nacistično Nemčijo, grdila zapadne zaveznike, jim očitala, da so oni krivi vojne, ne pa Hitler. Komunistični propagandistični letaki so v vsej Jugoslaviji pred zadnjo svetovo vojno (t.j. l. 1940 in prve mesece v 1. 1941). med jugoslovansko mobilizacijo in med vojno razkrajali bivšo jugoslovansko vojsko, pozivali so vojake, naj se ne bore proti Nemčiji in za kapitalistične Angloamerikance. (Kot vzporeden, podoben primer naj pri tem dejstvu navedem, da so tudi francoski komunisti ob napadu Nemčije na Francijo izdali svojo državo, uničevali orožje in se niso hoteli boriti proti Nemcem; predsednik KP Francije je celo pobegnil v Sovjetsko zvezo – vse to zaradi tega, ker so vse komunistične stranke držale politično linijo Stalina, ki je bil takrat prijatelj in zaveznik Hitlerjev!)

        V tej knjigi boste lahko našli povsod dokaze, kako so komunisti v Sloveniji delali propagando za Hitlerjevo Nemčijo. Na Gorenjskem in Štajerskem so komunisti sodelovali z okupatorjem, denuncirali narodno zavedne ljudi, gestapovcem, ponekod so celo pomagali pri aretacijah ih izselitvi ter nosili nacistični kljukastii križ.

        Jugoslavija je nekako mesec pred napadom Nemčije sklenila s Sovjetsko zvezo zavezniško pogodbo. Ko pa je Hitler napadel Jugoslavijo, ni Moskva niti z mezincem mignila, da bi branila svojo zaveznico; Stalin je celo dal izgnati iz Moskve jugoslovanskega poslanika in je s tem priznal, da zanj Jugoslavija več ne obstaja. K vsemu temu so jugoslovanski komunisti molčali in vse to odobravali, ker so se zvesto držali linije Moskve.

        General Draža Mihajlović je takoj po razsulu Jugoslavije pohitel organizirati jugoslovansko vojsko v domovini za borbo proti okupatorju.. V zvezi z njim so tudi v Sloveniji nekateri oficirji in civilisti pričeli zbirati orožje in se organizirati za odpor proti okupatorju. Komunisti pa so pričeli odpor proti okupatorju in odšli v gozdove šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Toda svoje borbe niso usmerili v prvi vrste proti okupatorjem, marveč proti jugoslovnaski vojski v domovini, proti vsem, ki so z njo sodelovali, ter proti nacionalno in krščansko zavednemu prebivalstvu.

        ‘”Belo gardo'” so komunisti v Sloveniji imenovali najprej one četnike oziroma oddelke jugoslovanske vojske v domovini, ki so organizirali in zbirali za borbo proti okupatorju pod poveljstvom generala in vojnega ministra Draže Mihajlovića. To je danes popolnoma dokazano dejstvo, da so pričeli Titovi komunisti v Jugoslaviji državljansko vojno in da oni nosijo vso odgovornost za njo.

        Dokaze za to v Sloveniji nudi celo že omenjena, od komunističnega režima izdana knjiga ‘”belogardizem'”, ki odkrito pripoveduje, da so komunistični partizani likvidirali v okolici Novega mesta vse osebe, ki so bile v zvezi z jugoslovansko vojsko v domovini ali ki so kakorkoli delale za Mihajlovićev pokret borbe proti okupatorju (‘”Belogardizem'”, str. 290).

        Prvega so komunisti ustrelili v Ljubljani ing. Fanuša Emra le zaradi tega, ker je ta idealni nacionalist v zvezi z legalno jugoslovansko vojsko organiziral odpor proti okupatorju.Nato so komunistični čekisti pomorili dolgo vrsto oseb le zaradi tega, ker so sodelovale v odporu proti okupatorju v zvezi z Mihajlovićevo borbo. Da bi te očitne laži po komunistični ideologiji tudi nekako »legalizirali«, je vodstvo ‘”Osvobodilne fronte'” na predlog Edvorda Kardelja izdalo že septembra 1941 ‘”zakon” o kaznovanju vseh ‘”narodnih zločincev in odpadnikov'”. Kot take so proglasili vse one, ki so v sklopu z legitimno (zakonito) jugoslovansko vojsko organizirali odpor proti tujemu okupatorju. Komunistično vodstvo je namreč hotelo za vsako ceno še vnaprej preprečiti sleherni narodni odpor proti okupatorjem, izveden izven Osvobodilne fronte, t.j. izven vodstva komunistične partije. Vse to je točno in jasno dokazano, kar je priznal v zaporu tudi znani vodilni komunist dr. Vito Kraigher.

        Da so jugoslovanski komunisti hoteli preprečiti vsak odpor proti okupatorju in da so vodili svojo borbo v prvi vrsti proti Mihajlovitevemu osvobodilnemu pokretu in domačemu narodno zavednemu prebivalstvu, je danes svetu splošno priznano dejstvo. Naj tu navedem kot dokaz za to le tri knjige: R. H. Marhham, ‘”Tito”s lmperial Communism'”, University of North Carolina: Franz Borhenau, ‘”Europenn Comm ‘”, Harper & Brothers Publishers, New York 1958; in Albert B. Seitz, »Mihajlović – Hoax or Hero?« (‘”Mihajlović – vec ali junak?'”), Leigh House Publishers, 79 Blenheim Road, Columbus, Ohia, 1958.

        Alberl Seitz je bil poslan k štabu generala Draže Mihajlovića kot ameriški opazovalec in je na svoje lastne oči videl, to tudi v tej knjigi napisal, kako so Titovi partizani vpadli Mihajlovićevim četnikom v hrbet med njihovo (t.j. četniško) borbo proti Nemcem in da so prav oni splošno preprečevali Mihajlovićeve akcije proti Nemcem. Titovci so kazali najmanjše volje, da bi napadali Nemce, pač pa so napadal Mihajlovićeve čete, ki so se morale nato umakniti, ogrožene od Nemcev in Titovih partizanov. Seitz je na lastne oči videl, kako so Titovci pobijali srbske kmete, ki so simpatizirati z Mihajlovitevo jugoslovansko vojsko v domovini.

        Kasneje je ta ameriški opazovalec zašel med Titove partizane in je tudi pri njih ugotovil, da morijo kmete in pristaše Mihajlovičeve borbe proti okupatorju. Opozoril je nato ameriško vrhovno komando, da Tito uporablja orožje, ki mu ga dobavljajo Amerikanci, ne za borbo proti Nemcem, marveč v prvi vrsti v ta namen, da uniči Mihajlovića in njegovo borbo proti okupatorju.

        Vse to pa ni nič pomagalo, ker je bila angleška misija pri Mihajloviću za Tita. Angleži so ameriško misijo zelo ovirali pri delu in opazovanju in tudi zveze z Mihajlovićem. Albert Seitz poudarja v svoji knjigi, da je smel govoriti z Mihajlovićem le vpričo angleškega kolonela (polkovnika) B.

        • Norm Kinley

          ‘”Pred izbruhom vojne med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo je Titova politika proti vojni pomagala na Balkanu Hitlerju. Ta politika je prišla do izraza v resoluciji pete jugoslovanske partijske konference v oktobru l. 1940. Ta zahteva nevtralnost Jugoslavije, napada vpliv Britanije na Balkanu, obsoja usodo Grčije, ki je postala le orodje Londona.'” (Str. 844). – ‘”V Črni gori so komunisti organizirali desertacije iz jugoslovanske vojske in prirejali Protivojne demonstracije za Hitlerja in Mussolinija v Cetinju, Nikšiču in Kolašinu ter drugod v smislu pakta med Stalinom in Hitlerjem.'” (Str.845).

          Aprila l. 1941 je izdala jugoslovanska komunistična partija proglas, ki je proglašal Simovićevo vlado kot skupino ljudi, ki se poslužuje Jugoslavije kot orodja angleških imperialistov. (Str. 350)

          26. oktobra 1941 sta sklenila Tito in Mihajlović nekak sporazum o skupni borbi proti akupatorju. Toda ta dogovor so Titovci držali le en teden. Skovali so lažnive ‘”dokumente'”, da sta se Mihajlović in Nedić dogovorila, da bosta skupno napadala komunistične partizane, da bi tako ‘”opravičili'” napad na Mihajlovića sredi borbe proti Nemcem. Dejstvo je, da je Tito pričel napadali Mihajlovića na Ibru dne 2. novembra 1941; tako je Tilo pričel sredi boja proti okupatorju državljansko vojno! – Partizanstvo kot samostojna narodna organizacija se je dvignilo ne kot kako protinemško, marveč kot protičetniško gibanje. Korespondenca med Stalinom in Titom jasno dokazuje, da se je Titova borba v začetku usmerila prvenstveno proti Mihajtovićim četnikom, kar je takrat celo Moskva obsojala. Moskva je v svoji depeši z dne 5. marca 1942 Titu jasno povedala, da je on odgovoren za spor z Mihajlovićem. (Strani 359-363).

          Tudi akti samega Moše Pijada ugotavljajo, da je bila Titova vojna primarno (prvenstveno) proti četnikom, v kasnejši dobi proti drugim komunističnim nasprotnikom doma, medtem ko je vojna proti Nemcem včasih stopila celo v ozadje. (Stran 365-366).

          Nemci bi bili z lahkoto uničili Titovo ‘”osvobodilno'” vojsko, če bi bili to hoteli. Nikdar se proti Titu ni borilo več kot tri ali štiri divizije ob istem času. Samo enkrat je vrgla Nemčija prvovrstne padalce v borbo in takrat z uničujočim uspehom šele spomladi l. 1944 v Drvarju razbila glavni komunistični štab, Tito sam pa se je komaj rešil s svojim begom k Angležem na Vis.

          Član Hitlerjeve tajne obveščevalne službe Walter Hagen je napisal iz lastnega opazovanja knjigo ‘”Die Geheime Front'”, NibelungenVerlag, Linz und Wien 1. 1950, kjer na straneh 268 do 268 piše, kako je Tito poslal k nemškemu vrhovnemu komandantu v Zagrebu generalu Glaise von Horsteunu-u svojega zaupnika generala Ljuba Velebita s ponudbo, da bi se nemško vojno vodstvo zvezalo s Titom, da bi tako Angloamerikance skupno zavrnili nazaj na morje, te bi se izkrcali na jugoslovanski obali z namenom, da osvobode Jugoslavijo.

          Vse to potrjuje tudi Franz Borkenau v svoji knjigi na strani 380.

          Da so bili torej Titovi partizani in narodni in državni izdajalci, je jasno dokazano in po svetu danes že splošno znano.

          Toda bili so tudi

          ROPARJI IN MORILCI…

          • Norm Kinley

            ROPARJI IN MORILCI

            Kmalu potem, ko so odšle ven v gozdove prve komunistične edinice pod lažnim imenom ‘”Osvobodilne fronte'” (OF), so pričele po vsej deželi izvajati najstrašnejše nasilje z ropi in umori. V Ljubljani so pričeli z atentati in umori že jeseni l. l941.

            Komunisti in njih zavezniki v Sloveniji so takoj ob pričetku svojega ‘”osvobodilnega gibanja'” sestavljali sezname oseb, ki so jih določili za moritev oziroma likvidacijo, kot so rekli. Na te likvidacijske liste so prišli predvsem člani jugoslovanske vojske v domovini oziroma Mihajlovičevi podporniki, duhovniki, ki so odločno nastopali proti komunistični ideologiji, člani Katoliške akcije in sploh zavedne vodilne osebnosti, o katerih so računali, da jih komunisti ne bodo mogli nikdar pridobiti za sodelovanje.

            V komunističnem arhivu v Ljubljani so kasneje protikomunisti našli kartoteko karakteristik, ki so jih komunisti sestavljali, in sezname oseb, ki so bile določene za likvidacijo. V Ljubljanski pokrajini, to je v onem delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani in ki je štel nekako 300.000 prebivalcev, je bilo od komunistov dolotenih nekako 50.000 – reci in piši: petdeset tisoč – oseb za umoritev (‘”likvidacijo'”). (Albert Svetina v svoji knjigi omenja nekako 40.000 žrtev)

            V očtini Stari trg pri Rakeku so našli tak seznam oseb, ki so bile določene za pokolj: med okrog 4.500 prebivalci te občine je bilo zaznanih okrog 500 za likvidacijo in so jih nato komunisti nekako toliko res pobili.

            Iz občine Cerklje pri Kranju imamo pričo, Grkmana Petra iz Spodnjega Brnika, ki je v pričetku sodeloval z Osvobodilno fronto, misleč, da je to res narodno-osvobodilno gibanje, kasneje pa se je od nje ločil, ko je spoznal njen pravi obraz. Ta priča je videla pri voditelju OF v Cerkljah Julčetu Lapajnetu seznam oseb iz cerkljanske občine, ki so bile določene za pokolj. Na tem seznamu so bili sam odlični in vodilni fantje iz katoliškega prosvetnega društva, vsi odločni nasprotniki nemškega okupatorja. Ti poboji bi se morali po naročilu Julija Lapajneta izvršiti že novembra 1941, pa jih je preprečil Grkman, ki je bil takrat še komandant oddelka Osvobodilne fronte.

            Na podlagi teh likvidacijskih seznamov so nato komunisti na- silno udirali v hiše, odvajali v gozdove svoje žrtve ali pa so jih umo- rili kar na domu. Med temi žrtvami so bili možje, fantje, žene, dekleta, otroci in celo – dojenčki. Iz spisa o dogodkih v Robu pri Velikih Laščah, iz izjav prič iz Tuhinjske doline in od drogih krajev vidimo, da so imeli komunisti ponekod kar prave človeške klavnice, kjer so mučili in pobijali svoje žrtve. Iz vseh krajev, iz katerih imamo popisane dogodke med komunistiEno revolucijo, nam popolnoma zanesljive priEe podajajo isco sliko, kako so komunisti pobijali po vsej deželi njim neljube osebe. Po približnih cenitvah so v Ljubljanski pokrajini pomorili nekako do jeseni 1. 1941 kakih tri tisoč oseb, dasi ni bilo nikjer niti najmanjšega oboroženega odpora proti njim. Tudi kasneje so pobijali v masah ljudi v krajih, kjer sploh ni bilo na Vaške straže in ne Slovenskega domobranstva, kot n.pr. v Tuthinjski dolini, kot kaieca oba zapisnika v tej knjigi.

            Na podlagi teh likvidacijskih seznamov so nato komunisti nasilno udirali v hiše, odvajali v gozdove svoje žrtve ali pa so jih umorili kar na domu. Med temi žrtvami so bili možje, fantje, žene, dekleta, otroci in celo – dojenčki. Iz spisa o dogodkih v Robu pri Velikih Laščah, iz izjav prič iz Tuhinjske doline in od drugih krajev vidimo, da so imeli komunisti ponekod kar prave človeške klavnice, kjer so mučili in pobijali svoje žrtve. Iz vseh krajev, iz katerih imamo popisane dogodke med komunistično revolucijo, nam popolnoma zanesljive priče podajajo isto sliko, kako so komunisti pobijali po vsej deželi njim neljube osebe. Po približnih cenitvah so v Ljubljanski pokrajini pomorili nekako do jeseni 1. 1941 kakih tisoč oseb, da si ni bilo nikjer niti najmanjšega oboroženega odpora proti njim. Tudi kasneje so pobijali v masah ljudi v krajih, kjer sploh ni bilo na Vaške straže in ne Slovenskega domobranstva, kot n.pr. v Tuthinjski dolini, kot kažeta oba zapisnika v tej knjigi.

            Kakor v vseh komunističnih revolucijah, tako so tudi v Sloveniji (in to med tujo okupacijo!) skušali s terorjem in masovnimi umori prestrašiti prebivalstvo, da bi se ne upalo upreti komunističnemu nasilju.

          • Norm Kinley

            KAKO SO ‘”OSVOBAJALI'” 1. del

            Komunistična revolucija je takoj začela izvajati tudi svoj boljševiško kulturni program. Sistematično so partizanski oddelki požigali šole, župnišča, prosvetne domove.

            Požgane šole: Suhor pri Metliki, Verdenk pri Kočevju, Primskovo pri Litiji, Št. Jurij pri Grosupljem, Sv. Duh pri Logatcu, Žibrše pri Logatcu, Orehovica na Dolenjskem, Ajdovec pri Žužemberku, Dobrova pri Ljubljani, Gora pri Sodražici, Radovica pri Metliki, Dovž pri Novem mestu, Lipoglav pri Šmarju, Škocjan na Dolenjskem, Sv. Križ pri Kostanjevici, Mohorji pri Kočevju, Laze okraj Novo mesto, Trebelno na Dolenjskem…

            V eni sami slovenski občini – Begunje, ki so jim partizani pokradli, požgali ali uničili premoženje znaša škoda 4. 397. 814 Lir. Če vzamemo to številko ( 45 oškodovancev ) kot povprečje, znaša škoda v vsej Ljubljanski pokrajini pol milijarde Lir. Kdo nam bo to škodo povrnil ? Nihče, ker so to škodo povzročili lastni ljudje, izdajalci slovenstva iz Osvobodilne Fronte. Kulturni partizani so požigali in spreminjali v ruševine stare gradove, kakor svoje dni samo še Turki. Tako so požgali in izropali grad Bokalce, ki je bil zadnje čase v lasti Vincencijeve družbe ter zavetišče za stare in onemogle – torej izključno dobrodelna ustanova z izrazito socialnim namenom. V novomeški okolici so postali žrtev partizanskega kulturnega udejstvovanja gradovi Kostanjevica, Tolsti vrh, Prežek, Vrhovo, Stari grad, Hmeljnik, Otočec itd. Dolina gradov je postala dolina razvalin, največji spomenik partizanski OF. (op.p., načrtno uničevanje slovenske krajine in kulture že med vojno pod poveljem balkanskih krvnikov, uničevanje slovenstva, izmed 1200 gradov na slovenskem jih je po požigih partizanov ostalo….)

            Primeri umorov osvoboditeljev, ko bele garde ni bilo še nikjer.
            F. P. aprila 1942 ustreljena, ko je partizanom dopovedovala, da se po krivici spravljajo na njenega moža. V naročju je držala enoletnega otroka, sedemnajstega po vrsti, pod srcem pa v šestem mesecu nosečnosti osemnajstega. V noči 22. aprila 1942 so vdrli v Jakopinovo hišo v Ponovi vasi št 54. Poklali so celotno družino, to je očeta, mater Marjeto, 18 letnega sina Jožeta, 17 letno hčerko Anico, 11 letnega Slavka in 9 letnega Štefana. Sliki, ki ju priobčujemo, dovolj zgovorno opisujeta naravnost nepojmljivo zverinstvo. ( slik, ki sta na strani 113 ne boste zasledili objavljenih na netu s strani posameznih mladičev naslednikov komunistov, zanje ne ve niti lažniva alabarda, saj se za obojne klanje začne šele z nastankom vaških straž, tako kot za fašiste z fojbami ). Značilno za umore KP / OFarjev je nepojmljivo krut način ubijanja. Redkokdaj so bile žrtve streljane, ponavadi skoraj vedno po predhodnih hudih mukah z noži zaklane ali pa s topimi predmeti pobite. Več primerov je tudi znanih, ko so žrtve žive metali v ogenj, ali jih napol žive pokopavali.Primer umorjenega župana F. B. in njegovega sina J.B. Župan je imel naslednje poškodbe ugotovljene ob uradni ekshumaciji: Zdrobljene nosne kosti, oči in veke grobo iztrgane, porezani ali posekani zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho, popolnoma zdrobljena čeljust in lična kost na desni strani, na truplu spredaj obširne rdeče podpludbe, deloma ožgana koža in površinski defekt, kot posledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi dva prsta. Na truplu njegovega sina je bilo mogoče ugotoviti naslednje poškodbe: oči z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno do polovice odsekano, spodnja čeljust popoloma zdrobljena, desna roka na treh mestih zlomljena. V beli Krajini so našli zakopanega T. F. Glava je bila v zemlji, noge pa so mu štrlele iz zemlje. Roke je imel zvezane na hrbtu, ušesa odrezana, lase populjene. Izgleda, da so ga živega zakopali. J.J. iz Bele Krajine so partizani živega pekli. Privezali so ga ne bukev z glavo navzdol in pod glavo zakurili ogenj. Kdo bo izvršil sodbo nad M.A. so se pričkali partizani. Še celo partizanke so z divjimi kriki zahtevale soudeležbo. Žreb je padel na dva partizana, ki sta slovela po svoji okrutnosti pod lažnima imenoma tiger in ris. Trpinčenje se je pričelo. Dolgo ozko bodalo je dekletu porinil v vrat in pazil, da ni prerezal glavne žile. Vmes je govoril: ‘” Nikar ne misli, da boš kmalu poginila. ‘” Vsake pol ure ji je porival bodalo globje v vrat. Ko je bodalo pogledalo na drugi stani vratu ven in se je mučenka sesedla in si ga hotela izpuliti, jo je udaril po roki s puško in nadljeval z mučenjem. Umrla je po hudem mučenju šele proti poldnevu tretjega dne. O.V. in K.M. so sneli nohte z rok, iztaknili oči, zrezali prsi ter ju pustili teden dni umirati. J.J. je imel izkopane oči, ožgane roke do komolcev in noge do kolen. Bil je ves preboden in razrezan. Ž.F. rojena 22. 06. 1871 je bila poleti 1942 živa zakopana. To sa samo nekateri izmed primerov.

          • Norm Kinley

            OF je s pismeno in ustno propagando skušala dopovedati, da so vsa poročila o grozotah in umorih bajke. Če se je kje kaj takega zgodilo, je delo neodgovornih ljudi in je obžalovanja vredno. Toda v partizanskih štabih so bile najdene uradne listine, ki dokazujejo, da so se vsa nasilja, umori nedolžnih, pokolji otrok požigi in ropi izvrševali ne le z vednostjo, temveč na zapoved vodstva OF. Še 1. oktobra 1942 je izvršni odbor OF poslal novemu partizanskemu poveljniku Matiju odlok, v katerem pravi med drugim: ‘” Odločno, sistematično in temeljito je treba očistiti ( = uničiti in izropati ) vasi, oddaljene od osnovnih prometnih žil, da bi se s tem zasigurala prehrana in zveza s partizanskimi četami. V tem smislu je treba z akcijami čim bolj pohiteti.'”

            Prišli so pokolji na Suhorju, na Ajdovcu, v Topolu, na Blokah, Zapotoku, na Gori pri Velikih Laščah in marsikje drugje…

            ‘”Domačini iz vasi na Iškem vedo povedati, da so prišli (partizani, op.p.) neko noč leta 1942, vdrli v vas Strahomer in s puškinimi kopiti zgnali skupaj vse ciganske družine, ki so bile v vasi.
            V sotesko Iškega vintgarja, nekaj kilometrov daleč, so tisto noč pognali 43 ciganov, moških, žensk in otrok. Tam v kotu pod strmino se je po pričevanjih začel krvavi ples.
            Partizani so menda čisto podivjali. Nad moškimi in ženskami so se znesli s koli. Majhne otroke so z vso močjo treskali ob debla, da so umirali v krčih. Med krvniki sta bila tudi dva domačina.
            Eden ni nikoli omenjal, kaj so počeli pod strmino v Iškem vintgarju, drugi pa je vselej, ko je šel mimo morišča zajokal. Boris Zupanc se spomni, kako je pogosto hodil k njegovemu stricu in po uro skupaj jokal.
            Vest ga je pekla do konca dni. Med spanjem so se mu prikazovale črnooke Cigančice in ga proseče gledale.
            Pijani so jih zagrabili za noge in jih nekaj časa za šalo metali po gozdu, da so jih slišali, kako cvilijo'”…

          • Norm Kinley

            ODBA V IMENU ‘”LJUDSTVA'” ! 1. del

            Okrožno sodišče v Novem mestu je v senatu pod predsedstvom Janeza Kramariča ob sodelovanuu sodnikov porotnikov Franca Taborskega in Ivana Plantana kot članov senata…v kazenski zadevi zoper Franca Luzarja zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande po čl. 118/1 KZ…po dne 11.11.1976 opravljeni glavni obravnavi razsodilo :
            Obtoženi Franc Luzar je kriv, da je s pisano besedo s hudobnim namenom in neresnično prikazoval družbene in politične razmere v državi, s tem da je :
            1.) Spisal v več izvodih knjigo »Spomini skrivača Markota«,…ko v knjigi med drugim trdi, da je komunizem, ki ne trpi opozicije, enak diktaturi fašizma, nacionalizma in klerikalizma, da so partizani terorizirali tiste, ki se jim niso pridružili, da so nad prebivalci počenjali hujše stvari kot okupatorji, da ni nobene razlike med partizani, okupatorjem in belo gardo, da so partizani, ki jih pri tem označuje kot partizanske zveri, pobijali nedolžne ljudi, da so po osvoboditvi množično in krvoločno ubijali ljudi, pri tem pa v knjigi zlasti navaja :
            – Na 146 in 14 strani : Prav tako se ni vrnil z zaslišanja neki partizan…Pripovedoval nam je o »akciji« na Bukovi gori, na Mitlerjih,…Tam je pred nekaj dnevi porezal glave šestinšesdesetim Ciganom, jih zmetal v prepad, za njimi pa še trupla. »Z debelim koncem naprej,« se je izrazil. Točno nam je opisal, kako so bili zvezani z žico in kako je delal. »Pri prvih, ko še nisem imel prakse, je šlo počasi. Potem pa, ko sem jih porezal že kakšnih deset, je bilo enostavno. Cigankam sem enostavno zavil lase okrog dlani, jih vrgel na trebuh in ena-dva je bila glava proč,« je mirno pripovedoval,
            kakor da bi govoril o sekanju drv. » Najbolj sem bil jezen na otroke, ker jih nisem imel za kaj prijeti. Pa tudi nekateri cigani so se upirali in tulili kot biki…«

            Prizor, ki se mi je nudil, me je spominjal na pijance…Od tam so prihajali zdaj trije moški – partizani…Držali so se za vrat, kot se drže le skrajno pijani ali brezobzirni pijanci…Mislil sem da bodo ti ”junaki časa” prisostvovali naši razpravi kot publika, pa je bilo obratno. To je bil slavni sodni senat!«.

          • Norm Kinley

            KAKO SO ‘”OSVOBAJALI'”

            Kardeljev patent Izrabljanje represalij.

            Edvard Kardelj je v pismu Titu 2. avgusta 1941 razložil, kako je moč izrabiti okupatorjevo maščevanja in požiganja vasi. Pred terorjem beži prebivalstvo v hribe. Represalija je zato treba preprosto izzvati. »Pri nekaterih tovariših obstaja strah pred represalijami (ne v vodstvu), pred uničevanjem vasi in ljudi itd.,« se je pritoževal nad mehkužneži. Prakso in teorijo NOB je Kardelj obogatil z izkušnjami sicilske mafije. Njeno bistvo je v tem, da z lastnim ali tujim nasiljem prisili prebivalstvo, da se zateče po pomoč v njeno zaščito, to zaščito pa potem bogato plačuje.
            – Aleksander Bajt, ‘” Bermanov dosje. ‘”

            Marn je bil tedaj poveljnik enega partizanskih bataljonov in nam je zapustil dragocen vir za poznavanje življenja v pomladnih mesecih pred laško ofenzivo. Tedaj je dobil povelje, ki ga je dajalo glavno poveljstvo ustno pri vsakem obisku: ‘” Počistimo z vsem, kar ni z nami. Tudi če je samo en član družine proti nam, se mora brezpogojno likvidirati cela družina. Naše kazni morajo biti eksemplarične; samo tako si bomo med ustrahovanim ljudstvom zagotovili svoj obstoj.'” Nato opisuje morilsko prakso: ‘” Pri vseh umorih niso nikdar iskali dokazov in resnične krivde. Cilj, kot rečeno, je bil: ustrahovati ljudstvo. Čim so kakšnega osumljenca prijeli, so ga takoj ubili. In šele potem, ko je bil mrtev, so uprizorili proti njemu na mitingih najostudnejšo kampanjo. Mrtev se seveda ne more več braniti… Najprej ubij! – so dobili naročilo od poveljstva, potem pa – politično razjasni, zakaj si ga ubil… Toda laži, ki so jih na takih mitingih ubitemu hoteli naprtiti, so bile tako otipljive in gorostasne, da se je prav zaradi te ogabne politične kampanje ljudstvo na mnogih krajih odvračalo od partizanov.'” Skoraj vse žrtve, ki so padle spomladi 1942, so bile strahovito mučene pred smrtjo. Ovadbe so bile, da imajo ‘” zveze z Italijani ‘”, da imajo orožje, da ustanavljajo ‘” belo gardo ‘” itd. itd. (posebno to zadnje je bilo glavni vzrok) in to tedaj, ko ‘” bele garde ‘” še bilo ni, tako da je mnogo neukih šefov terenskih odborov prihajalo s pritožbami na glavni odbor: Ljudje božji, saj vidite, da sami ustanavljamo belo gardo. Niso pač vedeli, da je v osnovnem pravilu komunistične ‘” znanstveno vodene ‘” revolucije obstoj ‘” bele garde ‘” nujen, sicer jo je treba ustanoviti, ker brez reakcije ni akcije. In s to pomladno ofenzivo se je resnično hotela ustvariti – ne pri okupatorju, temveč pri ljudstvu. To je priznanje partizanskega poveljnika bataljona, potem, ko se je s studom odvrnil od te družbe, kajti takole piše: ‘” Prav zato, da izsilijo iz žrtev priznanje, da ustanavljajo belo gardo, so jih pred smrtjo silovito mučili: privezali so jih na drevo, pekli na ognju, zbadali z noži, jim rezali ušesa, nosove, iztikali oči, rezali jermene s hrbta, vse desetkrat – ves dan. In potem, ko so ga pobili, so ga še krstili z imenom: Izdajalec … Premnogo so jih pobili tudi zaradi tega, ker so bili globoko verni. Prišla je na politkomisarja tozadevna direktiva – pravi Marn – da je treba versko fanatične ljudi, pa člane Akcije takoj spraviti s poti, ker ti so zaradi svoje načelnosti najbolj nevarni njihovemu revolucionarnemu gibanju. Strast po umorih se je pri partizanih strašno razdivjala, da niti sproti niso mogli pobijati vseh, kolikor so jih v tistih mesecih pobrali. Dostikrat so jih vodili v štab cele kolone po 15 do 20 oseb. Mučili so te žrtve skoraj sami pobalini od 14 do 15 let; dostikrat se je zgodilo, da so se kar stepli, kdo bo mučil nedolžno žrtev.'”

            Janez Marn – Črtomir Mrak je kasneje po prebegu od zločincev ( po dolomitskem fijasku krščanskih – socialistov ) začel eliminirati v glavnem terence, vosovce in podobne, krive za stotine smrti nedolžnih ljudi.

          • Norm Kinley

            UNIČEVANJE ‘”BELE GARDE'” – ‘”Slavna'” Krimska jama 1941-42

            Partizansko taborišče

            Trideset barak, ali nekaj barakam podobnega, razmetanih med skalami in
            starimi jelkami, v zaprti, skriti globeli – to je sloviti krimski
            lager, sedež 2. partizanskega bataljona »Ljubo Šercer«. Bataljona ni
            več v taboru, izginil je in se razkropil, ko se je približala prva
            senca nevarnosti in prva možnost pravega boja.
            Moral je bežati v vsej naglici, zakaj v taboru je ostalo nedotaknjeno vse: zaloge orožja,
            živež, arhivi, telefoni, pisalni stroji in zaboji s pravimi legitimacijami in pravimi izkaznicami živih, pobitih in v Krimski jami »likvidiranih« partizanov.
            Barake so deloma iz lesa, pokradenega na koželjskih žagah, zbitibrlogi, deloma z deskami in hlodi pokrite luknje v zemlji ali v skalah.
            Povsod smrad, umazanost in najbrž uši. Vse je tako, ko da so šelepravkar odšli. Nekaj jih je res. A bila je samo ena od tistih roparskih skupinic, v katere je partizanstvo po 15. juliju razpadlo. Prikradla se
            je v zapuščeni tabor, da bi se najedla…

            V taboru bi lahko dobila še česa drugega, ne samo pečenega krompirja. Tu so radijski aparati, pokradeni v Begunjah in drugod, blizu 80 koles, še novih, naropanih najbrž za zvezno službo po teh divjih stezah; ondi
            so baterije za radio, spet tam zaboj obleke.Obleka tistih, ki so jih jih gole poslali v jamo! Potem zaboji z bombami, samokresi, puške, naboji, noži, telefonska žica – tako je v dobrih časih imel zvezo z
            bataljonskim poveljstvom v Rakitni in s slovito morilsko postojanko pri sv. Vidu.

            Ob visoki skali stoji majhna baraka, ki v tej zasvinjanosti pade v oči, ker je videti dostojna. In ker vlada v rdeči svobodi enakost, ve vsakdo, da je utica ob prepadu komandantova.
            Ker vlada pri partizanih enakost, je v barakah in luknjah umazanost, smrad, uši, samota in dim,
            v poveljnikovi jazbini pa dobra postelja, porcelan, kožuhi, kava, ženska obleka, svilene nogavice in perilo, oprsniki…
            Celo v tej zapuščeni krimski samoti se ponavlja tista banalna zgodba o rdečih komisarjih in njihovih ljubicah. Delavskim četam je pod smrtno kaznijo prepovedano občevati z ženskami, komisar in komandant pa sta morala dobiti vse nakradeno žensko blago in celo nogavice, ki so jih slekli
            ženskam, preden so šle na zadnjo pot v Krimsko jamo.
            Sam slovenski Stalin, Španec vseh Špancev, Baebler je na begu iz svojega vrhovnega poveljstva pustil vse ter naložil v kovček le nekaj važnih, dragocenih in neobhodno potrebnih ženskih frivolnih drobnarij. In za to je šla umirat slovenska mladina.

            Kakor v vsakem taboru, je tudi tu bil beg izveden po načrtu, vsakdo je odnesel le puško, ali še te ne, drugo je ostalo. V baraki so trije nedotaknjeni zaboji letakov v italijanšèini in slovenšèini, seznami
            živeža in mrtvega taborskega inventarja, raporti posameznih poveljnikov, poročila terenskih odborov in nasveti, katerega belogardista v tej in tej vasi je treba ubiti – da si bo terenski odbor
            razdelil njegovo košnjo, gozd in živino. Kajti geslo te revolucije je »Delili bomo!« Potem so tu še neštete fotografije, izkaznice in legitimacije vseh mogočih ljudi, med njimi nekega ministrovega sina in
            nekega štipendista kralja Petra II. Oko bežno pregleduje sezname. Tu so študentovska imena kakor Vesenjak, Pičulin, Flis, Drole, Ribičec, Rotar, imena uradnikov, delavcev, poklicnih razbojnikov.
            A najzanimivejše je, ko človek dobi v roke lastno aretacijsko povelje:
            »Komanda itd… Patrola, sestoječa iz partizanov teh in teh ima nalogo aretirati in pripeljati v lager belogardista tega in tega. Povelje velja do dneva tega in tega, te in te ure. Politkomisar Fric Novak.«

            Lager – zadnja postaja pred Krimsko jamo

            Ker mora vsak urejen lager imeti svoje morišče, ga je imel tudi krimski. Iz tabora drži do njega shojena, gladka steza, kakor v mestnem parku. Deset minut je daleč do tja, ako je človek na mestu, skoro ničesar ne opazi. Steza izgine čez parobek, za katerim leži nametano smrečje in posekano mlado drevje. Šele ko oko pozorneje išče, vidi po smrekah in jelkah naokoli na gosto luknje od krogel, po lubju so zmršeni ženski lasje, tu pa tam je rjava pega, ki bi ji na pogled ne prisodil, da je od človeške krvi.
            Veter se poigrava z lasmi, kakor z drobno travo. Ko udari človeku v lice, se zave, da je tod neštetokrat
            taborila smrt.

            Kraj je neprijeten. Veter giblje vrhove smrek. Med otožni jesenski šum zdaj pa zdaj zateglo zavzdihne veja, ki se drgne ob drugo, kakor da se v drevju love nesrečne duše. Sonce sem ne seže in izpod vejevja za
            parobkom vstaja ledeni hlad. Katere noge so v smrtnem strahu gladile to stezo? Koliko jih je bilo? Zakaj so morale na to stezo? Ali jih niso sem poslali v imenu svobode, pravice in novega človeka? Enega, deset, sto, kdo ve koliko sto?

            Roke, ki odmetavajo veje iznad brezna, malce drhte. Smrt nedolžnih je blizu, nekje tam spodaj v temi, ki zdaj zareži v te mlade ljudi. Zdaj je videti, kam drži steza za parobkom: navzdol. In tudi potem je še steza, zglajena drča, ki so si jo mrtva, polmrtva in živa, od groze poblaznela telesa utrla to zimo med grmičjem in kamenjem, ki moli iz sten Krimske jame.

            Brž je privezana vrv ob smreko, vso razpraskano po kroglah. Še druga vrv za varnost. Električno svetilko v roko, križ čez obraz in začne se pot živega ondi, koder je šlo dozdaj toliko mrtvih.

            Koli? Ne, človeške noge!

            Globoko je brezno, vedno gostejša je tema, vedno rezkejši hlad. Netopirji, zadnji spremljevalci tistih, ki leže spodaj prhutajo iz mraka.
            Težko je šteti metre v globino. Do dna jih je trideset, če je brezno prazno. Pri dvajsetih metrih je nekaj vejevja, skozi katero se je treba prebiti. Še tri metre, potem noga zadene ob kol, za njim ob drugega, tretjega. Sami koli. Sami koli, ko se hoče opreti ob nje, trhlo zahrestajo.

            Nazadnje se noge ustavijo na nečem ne prav trdnem, roka drhteče prižge luč in še tisti trenutek je človeku žal, da se je posvetilo. Tisto, kar je hrestalo, niso bili koli, temveč človeške noge. Cel gozd jih je, krog in krog. Same izsušene, krčevito stegnjene noge ljudi, ki so jih vrgli na glavo v brezno. Prizor, ki ga v Dantejevem peklu ni grozotnejšega. Same uboge, brezimne, kvišku štrleče človeške noge.

            »Brezno rdeče svobode!« šine misel skozi razburjene možgane. Srce nehote utriplje nagleje. Uho nehote lovi, kdaj se bo iz te pošastne kostnice dvignil stokajoč, obtožujoč glas – eden za vse desetine in stotine teh, ki so jih vrgli v smrt, ne da bi bili mogli vsaj obraz obrniti v nebo. Kamor pade luč, se zdi, da rasto iz teme koščeni udje in silijo bliže, v prvo živo pričo te strahote.

            Sedem metrov na debelo je trupel Možgani se silijo, da bi delali malo računa. Brezno je trideset metrov
            globoko, čez tri in dvajset metrov ni mogoče. Sedem metrov na debelo je v njem trupel. Prostora tu je v širino blizu štiri metre, v dolžino kakih sedem, koliko je trupel – naj računajo tisti, ki so govorili, da žrtve morajo biti in tisti, ki so Slovence osvobajali s tem, da so Slovence pobijali.

            Vsa trupla so gola, samo v spodnji obleki, ali še to ne. Luč zadene nekam v kot. Tam napol sloni, napol leži velikan, moški kakor Peter Klepec. Obraz mu je spačen, da ga ni mogoče spoznati.

            Na nogah in rokah so napete izbokle mišice. Noge ima krčevito razklenjene ter s silo uprte predse, kot da se je še do zadnjega lomil groze, ki je rinila vanj od vseh strani. Kajti velikan je treščil na dno živ.
            Ni mogoče, da bi bil padel tako, kakor zdaj sedi. Napol mrtev se je po padcu zavedel,
            tipal okoli sebe, začel blazneti, ko je krog in krog čutil sama trupla, kosti in smrt. Bog ve kako se je privlekel do stene, se s šklepetajočimi zobmi naslonil obnjo, se v sili svojega zdravja in v zavesti, da je nedolžen, boril s smrtjo dan, dva, tri.
            Tulil je noč in dan v grozi, dokler ga ni zlomilo. Kako je bilo ob njegovi mrtvaški pesmi tistim v taboru?

          • Norm Kinley

            KAKO SO ‘”OSVOBAJALI'” 2. del

            Komunisti so čas italijanske in nemške okupacije Slovenije, ko je bila ta dežela pahnjena
            v narodno uničenje, izkoristili za svojo izpeljavo revolucije. Že sama revolucija je skrajno
            problematična zadeva, kaj šele, če jo nekdo sproži v času velike zunanje nevarnosti. Komunisti
            so na Slovenskem to brezobzirno naredili.
            Že poleti 1941 so ustanovili svojo eksekutivno organizacijo »Varnostno obveščevalno
            službo« (VOS). Ta je takoj v jeseni 1941 začela z likvidacijami ljudi, ki niso bili na
            komunistični liniji, ali pa bi to šele utegnili biti. Iz Kardeljevega poročila Josipu Brozu vidimo,
            da je VOS samo do l. maja 1942 Likvidiral v Ljubljani 65 ljudi. Vsak ta atentat je močno
            odmeval med Slovenci. V istem času so komunisti preko partizanov, še posebej pa partizanskih
            vojvod po Dolenjskem in Notranjskem pobili nadaljnjih 200 Ljudi. Med njimi je bilo tudi več
            družin, torej tudi žensk in otrok.
            Dne 6. aprila 1942 na Brezovici Franca Kolenca, ženo in 4-letno hčerko, 15. aprila na
            Mirni Alojza Uhernika, ženo in hčerko, 12. julija v Bruni vasi pri Mokronogu Antona Koširja z
            družino, 22. aprila Jožeta Jakopina, njegovo ženo in štiri otroke v starosti od 9 do 18 let, 13.
            julija Lončarjevo družino iz Borovnice, 24. julija Grudnovo družino iz Ulake pri Velikih Laščah,
            13. junija Mravljetovo družino iz Brezovice, 26. avgusta Kozinčevo družino iz Zapotoka pri
            Sodražici.
            Dne 26. decembra, na Božič, so komunisti v Dobu zajeli Mavsarjevo družino iz Praproč
            pri Št. Rupertu. Zvezali so jo v hlevu, jo ves dan mučili, nato pa pometali na ogenj, da je živa
            zgorela. Zgoreli so: oče Jože, mati Terezija, sin Darko Mavsar, znani športnik in balkanski prvak v metanju kopja, 17-letni Ciril, 16-letna Marija, 14-letni Peter in 9-letni Stanko.
            Za sedmimi krstami je šel 12-letni sin Vilko Mavsar sam. 23. marca 1943 je komunist prišel
            ustrelit še njega, maja pa je bil ubit še Dolfi Mavsar, tako da so komunisti poklali devet članov te
            slovenske družine (leta 1945 na Rogu še desetega).
            Tudi ti zverinski umori golorokih ljudi so močno odmevali.
            VOS je takrat vodila komunistka Zdenka Kidrič Armić (srbkinja), duhovni oče partizanskega vojvodstva pa je bil njen mož Boris Kidrič.

            …Bili so to najstrašnejši dnevi komunistične divjanja, ko ni nihče vedel, ali je pri partijcih
            v milosti ali v nemilosti. V tej čistki je padel okrajni podnačelnik Primožič Lojze. Tedaj je
            Dermastja sam ustrelil pesnika Toneta Čokana, cesarski italijanski vojski so izročili pesnika
            Čampa Ivana, in tako sta po zaslugi komunistov padla tudi filozof Tominec Janez in akademik
            Klarič. Od Sokolov je tedaj ostal samo neki učitelj komunističnim imenom »Matija«, a še ta se je
            pozneje vpisal v partijo.
            Prišel je čas »ofenzive« in z njo so prenehali tudi umori v komunističnih vrstah. Ko je
            bila ofenzivo končana, so člani Izvršnega. Odbora Osvobodilne fronte »obžalovali«, da so pobili
            toliko svojih zaveznikov. Ostalim so ponudili iz taktičnih razlogov razne funkcije, da bi jih z
            njimi premamili in obdržali, zakaj po ofenzivi so jih zaradi slabega položaja spet potrebovali.
            Ko so jo po »ofenzivi«o spet zbrali in so tudi narasli, so zopet začeli z likvidacijami.
            Glavni vzrok pa so tedaj bile simpatije do »zaveznikov« (Angležev in Amerikancev). Če je kdo
            izrekel samo besedico v prilog »zaveznikom« – razen Sovjetom seveda – je bil na mestu
            ustreljen.

            Edvard Kardelj, član Centralnega komiteja Komunistično partiji Slovenije ter član
            Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, je 1. oktobra 1942 poslal novemu vrhovnemu poveljniku
            »narodno-osvobodilne vojske« Matiju, s pravim imenom Ivanu Mačku, ob prevzemu poveljstva
            zaupno pismo z navodili, kako naj svojo službo izpolnjuje ter kakšna je glede bodočega
            delovanja »narodno-osvobodilne vojske« linija Komunistične partije, z drugimi besedami,
            vodilno načelo partije glede oboroženih nastopov.
            V njem je za ravnanje z nasprotniki Osvobodilne fronte dal naslednja navodila:
            »Tiste, ki se bodo uporno borili, vse postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako
            oficirje, intelektualce ter zlasti kulake (kmete. op. pis.) in kulaške sinove!«

            …Toda najhujše se niti začelo ni. Dosedanje gorje je bilo šele začetek notranjske Kalvarije.
            Dne 2. septembra 1942 zvečer je pridivjala komunistična svojat v vasi Vrhniko, Viševek,
            Pudob, Dane in Stari trg, požgala več hiš in poklala 12 ljudi. Žalili bi vsak pravni čut, če bi
            danes načenjali vprašanje, kaj so ti ljudje zakrivili.
            Ubiti so bili v Starem trgu: kaplan Kramarič. Ubil ga je v postelji Alojz Mulc iz
            Nadleska. Pokojni kaplan se niti pred vojno ni vtikal v politiko, nikar sedaj. Bil je vzoren
            duhovnik. Dalje Katarina Telič, stara 50 let. Morala je v sami srajci napreči konje, potem pa je
            isti Mulc ubil njo in konja. Mož in dva sinova so komaj ušli smrti. Trgovina in hlev pa sta
            zgorela.
            V Pudobu je ubil Rafael Martinčič svojo sestrično Ivanko Čač in njenega moža. Ker pa
            Ivanke ni dobro zadel, je obležala v krvi. Štiriletna hčerka je jokala poleg mamice, ki je otroka v
            smrtnem boju tolažila:
            »Ne jokaj, saj ne bom umrla, saj bom še ozdravela!o Toda Rafael je, stoječ med vrati, to
            slišal, prišel nazaj in rekel:
            »Ne boš več ozdravela, prasica!« ter ji je zadrl nož v srce.
            V Pudobu je ušel smrti Žnidaršič Ivo, ker se je takoj po prvem strelu naredil mrtvega.
            Zato so ga komunisti ubili semptembra 1943.
            V Viševku je bil ubit Tomšič Alojzij, ko je bežal iz goreče hiše in klical na pomoč. Njegova
            žena Terezija je živa zgorela.
            V Danah so bili ustreljeni Strle Alojzij, trgovec Žnidaršič Karel in Frančiška Hauptman.
            Ker se je njen, zdaj že pokojni mož umaknil z bratom v gornje prostore, so komunisti zažgali
            hišo in zdelali Frančiško tako, da je živa zgorela.
            V Vrhniki so ubili 70 let starega posrednika Jerneja Pojeta. Odpeljali so pa v gozd 70 let
            starega Janeza Palčiča, njegovega sina Jakoba in Ivana ter zeta Janeza Poroka. Stari Palčič je
            ušel, dva sinova in zeta pa so komunisti: Andrej Janežič iz Vrhnike, vole trgovec Žagar iz
            Markovca in najbližji sosedje odpeljali v gozd Otrobevce pred »sodišče«.
            Čez četrt ure sta jih odpeljala zloglasni Mulc Alojz in 17 letni Fajdiga Vlado pred
            kilometer oddaljeno jamo in vrgla vanjo ubitega Poroka in obstreljena Palčiča Jakoba in Ivana.
            Ivan se jo četrti dan čudežno rešil iz jame. Ni mogel rešiti tedaj še živega brata Jakoba. Ivanu so
            v bolnišnici odstranili levo oko, skozi katero so ga ustrelili, potem je živel v Starem trgu, meseca
            oktobra 1943 pa so ga komunisti ubili v Mozlju in še očeta zraven.
            …Učinek teh umorov je bil strašen. Ljudi je bilo groza. Vse to se je namreč zgodilo pred
            očmi italijanske cesarske vojske, ki naj bi ščitila našega človeka. V eni sami noči tak pokolj in
            požiganje, cesarska posadka pa se je tiščala na pošti v Starem trgu.
            Zdaj so šele Notranjci spoznali, da so prepuščeni samim sebi. Šele po teh umorih se je
            osnovala »bela garda«, šele potem ko je padlo že toliko nedolžnih ljudi v Loški dolini.

            …Ker ni mogla »narodno-osvobodilna vojska« pobijati ljudi v glavnih vaseh, jih je pobijala
            v oddaljenih. Tako so ubili 63 letno Frančiško Strle iz Podloža 16. oktobra 1942 samo zato, ker
            je molila za komuniste, da bi se spreobrnili. Isti dan so ubili njenega soseda Edvarda Petriča iz
            Podloža. Novembra meseca so oplenili dva posestnika na Gor. Jezeru, hkrati pa v jami za
            krompir zaklali Avseca Janeza z Gor. Jezera in Matevža Jurjevčiča iz Laz, ubili dve Žingovi,
            mater in hčerko, iz Babnega polja. Na pragu hiše so iz zasede ubili 23. novembra Antona
            Šoštaršiča iz Viševka, ženo pa so pretepli skoraj do smrti.
            Februarja 1943 so ubili na Knežji njivi Andreja Teliča iz Kozarišč, Tomca Janeza iz
            Podloža in Strleta Andreja iz Podloža. Dne 20. februarja 1943 pa so ustrelili Kraševca Jakoba iz
            Podloža.

            …Nič boljša ni bila usoda druge posadke. Več ko dve uri je neki komunist oblegane fante
            vabil, naj se vdajo. Kričal je:
            »Fantje, vdajte se, zajamčeno vam je življenje!«
            Ko se je posadka obotavljala, se je poveljnik komunistov Milan Lah jezil in rjovel, zakaj
            se straže ne vdajo, ko je na rdeči strani ogromna premoč. Tedaj je poveljnik vprašal:
            »Kdo mi garantira za življenje? Kdo garantira za posadko?«
            Lah je zakričal:
            »Mi garantiramo in – Angleži!«
            Posadka je verjela in se vdala. A namesto da bi bili fante izpustili domov, kakor so jim
            obljubili, so jih nekaj takoj odbrali in zaprli v prvo nadstropje. Glavno besedo sta dobila
            zloglasni Ivan Hribar iz Loža in rdeča komisarka Ivana Mulc iz Pudoba.
            Ivana Mulc je z drhtečo roko, v kateri je stiskala revolver, iskala lastnega očeta.
            Hribar in Mulčeva sta začela kljub dani besedi posredovalcev »čistiti« moštvo. Okrog
            dvajset so jih zaprli, druge so poslali domov in jih naslednji dan vse mobilizirali.
            Poklicali so v Pudob takoj vse terence, da bi jetnike »sodili«. Ti terenci so pa sodili
            premilo, ker so več ljudi rešili smrti. Zato so tolovaji sklenili delati po svoje in so samo šest
            zaprtih fantov pustili domov. Ostali so bili ustreljeni.
            Frane Intihar iz Viševka je prvi uvidel, kaj jih čaka, zato je pobegnil skozi okno in vrgel
            ročno granato. V tistem trenutku ga je nekdo s kopitom udaril po glavi, da je takoj padel mrtev.
            Njegovega trupla niso hoteli izročiti obupani materi, niti groba ji niso hoteli pokazati.
            šele komunist, ki se mu je to zagabilo, je drugo noč povedal, kje je grob.
            Ko sta ga mati in sestra odkopali, se jima je odkril grozen prizor. Pokojnik je bil ves
            razrezan, čreva popolnoma izrezana, samo hrbtenica je držala telo skupaj.

            Mulc je pristopil k vaški straži, da reši življenje sebi in družini, kajti hišo so mu bili
            italijanski cesarski vojaki zažgali. V njegovi vasi so ubili 17 fantov in tudi njegovega sina.
            Njegova 17 letna hči Ivana je pobegnila v gozd in prepustila očeta usodi. Leto dni je pošiljala
            pošto v vas, da bo očeta sama ustrelila. Morda bi bila to nakano res izvršila, toda oče je bil skrit
            in so ga našli šele naslednji dan. Ko so ga našli, je pristopila k njemu, ga z desnico pobožala po
            licu in ga nagovorila:
            »No, Rajdek, zdaj boš šel v smrt, ker si bil tako lepo priden!«
            Oče ji je vpričo vseh tolovajev pljunil v obraz, zato ga je dala še isti večer ubiti. Eden od
            rdečih »sodnikov« je povedal, da so ji dali na izbiro, da očeta lahko reši, če hoče, ker nima mož
            nobenega greha nad seboj, toda ona je kot načelnica komunistične policije ponudbo odklonila.
            Ta ženska ima na vesti dvajset umorov!
            Vrhovna policijska služba v Loški dolini je bila torej zaupana Ivani Mulc. Ta je sama
            prijela ter z avtomobilom odpeljala na Bloke dosti nedolžnih ljudi, ki so bili vsi ustreljeni. Med
            njimi so bili:
            Albin Hauptman iz Dan, zapušča štiri nepreskrbljene otroke, njihovo mater je dne 2.
            septembra 1942 na pol ustrelil in živo sežgal komunist Cindrič iz Babnega polja.
            Tomc Franc iz Podloža, Tomc Janez iz Podloža, Stanko Kodrc z Vrha. Jaka Petar (Peter
            Skala) s Štajerskega, Palčič Janez z Vrhnike, ki se je lani septembra rešil iz jame, ustreljen v
            roko. Vsi imenovani so bili odvedeni 18. septembra 1943 v Kočevje in 19. septembra pod noč
            zvezani odpeljani v Mozelj ter tam ustreljeni.
            Dne 20. septembra sta bila ustreljena v Laščah…

            …Najbolj skrivnostna smrt je smrt Matevža Hribarja z Bloške police. Iz starotrške ječe ga
            je Ivana Mulc izpustila, nad Ložem pa so ga njeni pomočniki ubili in zavlekli mrtvega v gozd.
            Konec oktobra so bili na Mokrcu ustreljeni:
            Kraševec Franc, Feliks in Stanko iz Dan (iz te rodbine je bilo v enem mesecu ubitih 5
            bratov), Ravšelj Stane iz Nadleska, star 16 let, Kraševec Franc iz Kozarišč, Šumrada Jože iz
            Kozarišč, Pirc Franc iz Pudoba, Mlakar Anton iz Viševka, Prevec Viktor iz Viševka, Avsec
            Anton iz Viševka, Mlakar Valentin iz Mokrca.
            Kot prisilni mobiliziranci so bili ustreljeni:
            Srpan Vinko iz Nadleska 28. septembra pri Rakeku, Baraga Alojzij iz Viševka 25.
            oktobra pri Žagi poleg Vrhnike. V Selšeku je konec oktobra ustrelil Ivan Tavželj iz Starega trga
            Palčiča Franca in Jožeta z Vrha.
            Do sedaj je dokazano, da je »narodno-osvobodilna vojska« zagrešila nad prebivalci iz
            Loške doline 86 umorov, usoda petih pa je neznana, ker ni mogoče še ugotoviti kraja njihove
            smrti. Torej skupaj 91 žrtev. Od teh je bilo mučenih in razmesarjenih 25. Najmlajša žrtev je bila
            stara 16 let, najstarejša skoraj 70. Med njimi je bilo 7 mater in 4 dekleta.
            V Loški dolini je zaradi dela »narodno-osvobodilne vojske« nasilno izgubilo življenje od
            srede oktobra 1941 pa do 17. novembra 1943 nad 500 ljudi, ali deset odstotkov vsega
            prebivalstva občine Stari trg.

            …Vsak dan slišimo po cestah in po uradih bedake, ki trdijo, da se je le Osvobodilna fronta
            borila proti italijanski cesarski vojski. Ali veste, koliko smrtnih žrtev je ta imela vsa tri leta v
            Loški dolini? Ljudje so videli vsega skupaj osem mrtvih italijanskih vojščakov, po propagandnih poročilih »narodnoosvobodilne vojske« pa bi jih bilo 25.
            25 proti 500 In 500 jih je postavila na svoj seznam Osvobodilna fronta že leta 1941.
            Torej morija Slovencev po načrtu kakor povsod.

          • Norm Kinley

            Vso brezimno žaloigro, ki jo slovenski narod v tisoč in tisoč primerih doživlja zaradi
            Osvobodilne fronte, pretresljivo ponazarja izpoved preprostega kmečkega fanta z Dolenjskega o
            usodi, ki jo je Osvobodilna fronta pripravila, njegovi rodbini. Takole pripoveduje:
            »Doma sem iz Zapotoka pri Sodražici. Imel sem očeta, mater, dva brata in tri sestre. Žene
            ni bilo doma, delal sem na Gorenjskem. Če bi bil pa takrat doma, bi najbrž sedaj ne
            pripovedoval tega.
            Moj brat se je zgodaj uprl komunističnim razbojnikom. Uprl se je takrat, ko je
            Osvobodilna fronta morila na debelo, ko si je malokdo upal samo pomisliti na to, da bi se uprl.
            Možje, otroci in žene so padali, politični komisarji so ljudi posiljevali s svojim evangelijem,
            drhal je neomejeno kradla in si delila pravico po svojih zakonih. Brat je zbral nekaj fantov, da bi
            se uprli nasilju. Toda našel se je nekdo, ki jih je izdal. Ker je bil brat spreten nasprotnik, so se ga
            komunisti sklenili znebiti ali ga pridobiti.
            Meseca maja predlanskim so prišli k nam in zahtevali od brata puško. Rekel je, da puške
            nima. Začeli so ga tako pretepati, da so se jim začeli lomiti koli v rokah.
            Potem so ga odpeljali v gozd in ga tam zasliševali. Ker je bil sposoben človek, so ga
            najprej skušali pridobiti. Rekli so, da če pristopi k Osvobodilni fronti, se mu ne bo nič zgodilo.
            Seveda je odklonil. Kako naj bi zdaj delal tisto, kar je prej obsojal? Ker se ni dal omečiti, so ga
            ustrelili. Dobil je strel v čelo. Za njegovo smrt smo zvedeli dva dni pozneje.
            Mati ni mogla verjeti, da so ji ubili sina in je vedno spraševala samo, zakaj so ga ubili.
            Oče je molče prenašal žalost.
            Toda s tem še ni bilo opravljeno. Od konca maja pa do konca avgusta predlanskim – torej
            v treh mesecih – so komunisti prišli že šestkrat in hišo popolnoma izropali. Komaj so si doma
            malo opomogli, so že spet prišli. Nič ni ušlo njihovim rokam. Medtem so okoli vedno govorili,
            da če se ne bomo poboljšali, bodo vse pobili. Domači so mislili, da jih samo strašijo.
            Dne 26. avgusta 1942 ponoči se je zopet priklatila »narodno-osvobodilna vojska« in vdrla
            v hišo. Mati, ki ni mogla pozabiti, da so ji ubili sina, se je prestrašila in začela klicati na pomoč.
            Eden od komunistov – bil je domačin – je udaril ubogo staro ženo s puškinim kopitom tako po
            glavi, da se je sesedla in padla v nezavest. Na materino kričanje je prihitel še oče in takoj
            videl kaj je. Komunisti so mu ukazali, naj skliče vso družino. Ko je bila družina zbrana, so jih
            postavili v vrsto po starosti. Komandant je imel ostro pridigo in jih zmerjal z »belogardističnimi
            svinjami«. Oče je mislil, da bo ostalo samo pri zmerjanju in pri pouku. Toda komandant je dalje
            rekel, da ima nalog pobrati vso družino, ker se niso nič poboljšali. Mati je zajokala in objela
            hčerke, — moje sestre, oče je molčal pa ni mogel nič pomagati. Bili so vsi pripravljeni na smrt.
            Nekateri komunisti so začeli prositi komandanta, naj ubijejo samo nekaj mojih, druge pa pustijo,
            ker se bodo gotovo poboljšali, ko bodo dobili dober nauk in zgled.
            Začela so se pogajanja med njimi, začeli so mešetariti za življenja, kakor se mešetari za
            kravo ali vola. Pogodili so se tako, da morata oče in mati umreti. Ni bila dosti smrt mojega brata.
            Najprej so odpeljali očeta. Ubogi mož je molil na poslednji poti in priporočal sebe in vso
            družino Bogu. Odpeljali so ga v klet. Za njim so odpeljali skrušeno in izčrpano mater, ki ju
            ječala od strahu in bolečine, da bo morala zapustiti hčere same na svetu. V kleti so potem oba
            ubili.
            Bilo je klanje, kakor ga pozna samo komunistični evangelij. Ubili so ju tako, da so jima z
            bajoneti razsekali glavo.

            Brat je po naključju ležal zgoraj v kamri. Ko je videl, za kaj gre, se je skril na podstrešju
            in ga »osvobodilci« niso mogli najti. Iskali so ga in preklinjali. Sestre so zaprli še z nekaterimi
            drugimi vaščani v drugo klet.
            Tako sem izgubil poleg brata še starše. Izgubil sem jih tako, kakor si nikdar v življenju
            nisem mislil. Mislil sem, da jima bom zatisnil oči na postelji v hiši, mislil sem, da bo stala ob
            njuni smrti zbrana vsa družina in se skupaj poslavljala od njiju.
            Zakaj sem torej prijel za puško, zakaj sem torej postal izdajalec? Zato, ker še slišim
            hreščanje kosti, ko so komunisti pobijali moje starše; ker vedno vidim pred seboj ovelo roko
            dobre matere, s katero me je majhnega božala in prekrižala, preden sem šel spat; ker v sanjah
            noč za nočjo gledam blede, okrvavljene obraze; ker slišim očetovo poslednjo molitev; ker slišim
            bratov glas iz groba, ki mi govori: brat, ne odnehaj, pot je samo naprej!
            O, le naj mnogi hinavsko zavijajo oči in vzdihujejo: brat mori brata, le naj kličejo
            usmiljenje nad sabo. Komu so bili moji bratje, komu so se moji smilili? Ti me bodo odslej vodili
            in nihče drugi!«

          • Norm Kinley

            Pregled za ‘”nejeverneže'” in indoktrinirance

            Slika o klanju, ki ga je Osvobodilna fronta uprizorila nad slovenskim ljudstvom, bi bila žal nepopolna, če ne bi omenili še zverinstev, ki so se pri tem dogajala v neštetih primerih. Da komunistično politično gibanje spravlja s sveta svoje nasprotnike, je zaradi njegove ideologije razumljivo, četudi po kateri kali človeški morali neodpustljivo. Da pa jih pobija tako nečloveško in divjaško, kakor je to delala slovenska Osvobodilna fronta, pa dokazuje, da so njeni voditelji po načrtu prepustili odstranjanje političnih nasprotnikov zločincem, popolnoma podivJanim bitjem, ki imena človek ne zaslužijo.

            Z zverinstvi, s katerimi je Osvobodilna fronta pobijala lastne brate. se je za vse čase omadeževala pred lastnim narodom in pred vsem poštenim človeštvom. Slovencu je težko pisati o divjaštvih, ki so jih nad njegovim narodom zagrešili njegovi izgubljeni sinovi. Toda zaradi resnice o pravem obrazu komunizma, ki je pod krinko osvobodilnega gibanja zverinsko pobijal najboljše slovenske ljudi, je potrebno, da navedemo nekaj primerov iz tega žalostnega poglavja slovenskega »narodno-osvobodilnega« boja.

            Dne 3. novembra 1942 so domačini potegnili iz Poljančeve jame, 2 km od Potoka pri Muljavi , dve trupli, od katerih je bilo eno truplo neznanega dekleta, drugi pa 39 letni tesar Janez Drobnič iz Potoka pri Krki, oče osmih otrok. Truplo je bilo brez rok in glave. Nesrečno žrtev je najprej Zajec Vinko udaril s krampom po glavi, da se je onesvestil,. nato pa mu je Erjavec Avgust dvakrat zasadil konico krampa v čelo. Truplo sta nato vrgla v jamo. V jami trohni še mnogo trupel – sodijo da okoli 30. Komunistični krvnik Vencajz (Vinko Zajec iz Oselice pri Krki) se je jeseni 1942 sam bahal, da je spravil na oni svet čez 50 ljudi. Poleg neštetih drugih zločinov ima na vest tudi umor lastnega brata Toneta in sestre Angele. V noči na 22. april 1942 so komunisti vdrli v Jakopinovo hišo v Ponovi vasi pri Grosupljem in nečloveško poklali vso družino: moža, ženo Marjeto, 18 letnega sina Jožeta, 17 letno hčer Anico, 11 letnega Slavka in 9 letnega Štefana.
            Na Suhorju je bilo ubitih pri dogodkih, ki so se odigrali 26. in 27. novembra, ob komunističnem napadu 15 ljudi, med njimi: kap. Vasiljević, Gale, Okorn, Nikola Esapović, Gregorčič, Pevec in Vrtin. Odgnali so jih v Gaj, kjer so jih najprej grozovito mučili, nato poklali.
            Kapetana Vasiljevića in p. Norbeta Klementa so mučili so ur. Obesili so ju za noge in ju živa
            rezali. Novomeški sedmošolec Majnik, s komunističnim imenom » James«, svoj čas komandant
            Cankarjeve brigade, si je natočil Norbertove krvi in jo pil. zakaj »takšnega, ki je pil farško kri,
            nobena krogla ne zadene . . .«
            …V začetku meseca januarja 1943 so našli truplo prof. Antona Ovna, znanega slovenskega
            kulturnega delavca iz Bele Krajine, ki so ga komunisti odpeljali 15. maja, ubili pa 19. maja. Na
            truplu so ugotovili znake strahotnega mučenja: obe roki in obe nogi zlomljeni, hrbtenica
            zlomljena, leva stran lobanje razbita.
            Meseca januarja 1943 se je ugotovilo, da so komunisti 28. junija 1942 odpeljali Valdija
            Lavrišo iz Horjula in ga naslednji dan zverinsko umorili. Valdi si je moral sam izkopati grob.
            Krvnik »Markou ga je nato zabodel z bajonetom v prsi. Čez nekaj dni se je Marko sam hvalil,
            kako je Lavrišo ubil.
            Dne 1. januarja 1943 so komunisti pri Mirni prijeli pesnika Lojzeta Grozdeta. Iztaknili so
            mu oči, polomili kosti in vsega razmesarili. Mučenje je trajalo dve uri, potem je Grozde bil ubit.
            V začetku meseca februarja 1943 so listi poročali, da so 12. novembra 1942 izkopali pri
            Sv. Duhu na Polževem trupli sester Francke in Julke. Žnidaršič iz Gorenje vasi, občina Stična,
            ter Antona Hribarja in njegove žene Alojzije iz Meve občina Krka. Uradni zapiski o poškodbah
            in vzrokih smrti pravi, da so komunisti živa pokopali 71 letno starko Franeko Žnidaršič in
            delavca Antona Hribarja, 67 letno slaboumno starko Julko Žnidaršič in 45 letno jetično ženo
            Alojzijo Hribar pa zverinsko zaklali.
            Dne 20. februarja 1943 so komunisti streljali na pogrebni sprevod na Dobrovi pri
            Ljubljani ter ranili več pogrebcev.
            Dne 20. marca 1943 so odkopali v Krčmarjevi hosti med Troščinami in Blisko vasjo
            bizoviške in dobrunjske žrtve. To so bili: 19 letni Jakoš Frane ml., pleskar, Jakoš Frane st., njegov oče iz Dobrunj. Oče je imel prerezan vrat, sin pa razbito in preklano čeljust; 22 letni Cankar Milko, bivši telovadni učitelj, 22 letni Frane Jakoš, pleskar iz Bizovika, Pavšič Ivan iz Bizovika, učiteljiščnik V. letnika. Dne 2. aprila 1943 so odkopali. pod Toškim čelom žrtve podivjanih komunistov. Med temi žrtvami so bili: Mihael Kunstelj iz Savelj, njegova žena ter 17 letna hčerka; Juvan Niko, 24 letni fant z Gline, Pepca Bajda iz Podutika in še dva druga domačina. Kunstljeve so komunisti odpeljali v noči na 5. avgust, Juvana in Bajdovo pa že prej. Na njihovih truplih se je videlo, da so jih pred smrtjo kruto mučili.
            Dne 30. marca 1943 so komunisti zločinsko umorili Franca Žabkarja s Hrvaškega broda pri Škocijanu. Ko so ga mučili, so opazili, da ima okrog vratu Marijino svetinjico. Tedaj so ga zasmehovali: »Čakaj hudič beli. čeprav imaš svetinjico, vseeno se te bo prijela partizanska »krogla.«
            V začetku meseca aprila 1943 so listi poročali, da so 21. julija 1942 komunistični razbojniki ubili v gozdu Škratovec nad Globodolom Marijo Mavec, por. Makše. Ko so jo 22. aprila izkopali, so videli da je umorjenka imela izbito desno oko in vse zobe, razbito desno čeljust in vso desno stran obraza, levo nogo pod kolenom odsekano, prav tako odsekano desno roko v zapestju. Levi čevelj je ležal v grobu zraven žrtve, v čevlju pa je bil ostanek leve noge. V istem času so listi poročali, da so svoj čas odpeljana delavca Štefana Puhka, očeta petih otrok, in Lojzeta Murna, očeta osmih otrok, s Tanče gore v Beli Krajini, komunisti zverinsko umorili in ju pokopali za vasjo Nova Lipa pri Vinici. Krojača Roliha Janeza, ki se ni hotel udeležiti neke komunistične veselice, potem ko so v noči na 15. april 1943 izropali štiri kmetije, odpeljali na poveljstvo v Novi Lipi, mu tam razsekali glavo in nato nagega pokopali za vasjo.
            Ista poročila pravijo, da sta bila 25. avgusta 1942 odpeljana na Rudniku pri Ljubljani zakonca Ciril Lipovec in noseča žena Hedvika. V gozdu so ju komunisti pobili s koli in gorjačami.
            V Kalu pri Semiču je patrola banditov pretepala od rojstva slepega siromaka Črena Martina, ker ni mogel povedati, koga je videl v Semiču. Meseca maja 1943 se je ugotovilo, kako so 17. julija 1942 komunisti ubili župnika Janka Komljanca iz Prečne. Ko so ga izkopali, so videli, da ima zdrobljeno desno spodnjo čeljust,
            ličnico in zadnji del lobanje. Gornja ustnica mu je manjkala.
            Ugotovilo se je, da so 21. julija 1942 komunisti odpeljali Jožefa Razpotnika, občinskega tajnika iz Tomišlja, ga kruto mučili in nazadnje ustrelili.
            Priče, ki so doživele po deželi »nočne čistke«, pripovedujejo, kako so komunisti pobirali in zapirali nedolžne ljudi. V noči od 15. na 16. septembra je prišla komunistična policija v Grahovo pri Cerknici.
            Malo po enajsti uri zvečer je pridrvel avto in se ustavil pred Sokolskim domom. Na avtu sta ležala dva zvezana moža iz starotrške občine. Nato se je podala skupina »policije« pred hišo Kranjca Alojzija. Poveljnica je bila prosila komisarka Mulc Ivana iz Pudoba, ki je dala prejšnjo noč ubiti lastnega očeta, potem Matija Knap iz Žirovnice, dalje znani ubijalec Jerman z Dol. Jezera pri Cerknici, Prevec Franc iz Loža, Repež Anton iz Loža, Strle Viktor iz Markovca, Kraševec Bogo in neki novomobiliziranec iz Ribnice, ki pa ga je početje policije tako presunilo, da ni mogel vzdržati na straži po hišah, ampak je pobegnil ven.

            Matija Knap je stopil pod okno in poklical Jožefa Baraga , češ naj gre v trgovino, ker nekaj potrebujejo. Trgovec Baraga jim je verjel in je odprl vrata. Takoj pa je vstopila Mulc Ivana in mu nastavila revolver na čelo, rekoč:
            »Takoj z nami!«
            Rabljem se je tako mudilo, da niso niti pustili, da bi se oblekel. Ko so pritekli še domači dol, so jih s silo vlekli prod. Niti otrok niti žena se mu nista smela približati, ker so bili revolverji pripravljeni na strel. Baraga je zaihtel:
            »Ljuba žena, ubit me peljejo, nikdar več te ne bom videl!«
            Tedaj mu je Mulc Ivana nastavila revolver na njegova prsa rekoč: »Mi nedolžnih ljudi ne streljamo!«
            Ko se je Baraga za silo pripravil na pot, so ga odvlekli pred Sokolski dom, tam so mu zvezali roke in ga vrgli v avto. Nato so odšli še po Šega Franceta, brata lanskega novomašnika Vincenca Šega France je bil poročen komaj dva meseca, ko so ga iztrgali iz družine. Niti posloviti se ni smel od mlade žene, od očeta in matere.
            Kot tretjega so pripeljali Drobniča Franca, starega 65 let. Vseh pet jetnikov so odpeljali na Bloke v vojašnice. Ko se jih je nabralo 14, so jih 18. septembra odpeljali v Kočevje. Trgovca Jožeta Barago so ustrelili 15. oktobra okrog 10 zvečer v Jelenovem žlebu pri Ribnici. Pokojnik je bil marljiv trgovec in gostilničar, skrben oče in ugleden mož. Ko je predlanskim cesarska italijanska vojska pobijala in zapirala naše ljudi, jih je on mnogo rešil, in sicer prav tiste, ki so ga pognali zdaj v smrt. Edini njegov greh je bil ta, da je bil dober in
            ugleden trgovec, in kot tak je bil trn v peti rdečim terencem.

            Šega Franc je bil mučeniško ubit 22. oktobra okrog polnoči v Jelenovem žlebu pri Ribnici. Edini greh je bil ta da je bil iz ugledne hiše. Francetova noseča žena je že v dveh mesecih zgubila moža. mesec pred poroko pa ji je umrl oče, 30. septembra je bila med bombardiranjem ubita mati in svakinja, a povrh vsega jim je pogorela še rojstna hiša! Žalostna je bila usoda Drobniča Franca. Čeprav je imel eno hčerko pri komunistih, so ga
            vendarle odpeljali v ječo, a so ga potem izpustili. Ko pa se je vračal domov, sta ga srečala pol ure pred vasjo med Oblošicami in Bloško polico domača krvoloka Telič Matija iz Žirovnice in Pevec Frane iz Loža in ga odpeljala v bližnji gozd ter tam ubila dne 9. oktobra. V noči od 23. na 24. novembra so rdeče tolpe, ki so se v sestradanem obupu zbrale za roparski pohod izvršile nečloveški napad na uničeno vas Grahovo pri Cerknici. Očividci, ki so se rešili, pripovedujejo tole:
            Ko je bil napad končan, so komunisti pripeljali h goreči hiši ponoči polovljene moške in zajetih 13 fantov. Tu so vsakega posameznika ustrelili in ga vrgli v ogenj, rekoč: »Sedaj se pa le pecite in cvrite, psi.« Po izpovedi očividcev so mnogi, ki so bili še živi vrženi v ogenj, vpili na pomoč. Rešenci pripovedujejo, da so se ob tej priliki odigravali grozotni nečloveški prizori. Med žrtvami sta bila tudi dva po 70 let stara moža (Pelau Miha in Srobotnik Andrej). Ko so žrtve stale pred gorečo hišo, je neki komunist poklical iz vrste Debevca Alojzija iz Begunj, ga tik pred smrtjo udaril s kopitom puške po glavi in ga potem pustil na pol ustreljenega na tleh, dokler ga niso drugi vrgli v ogenj . . .

            Najbolj ogabni so med vsemi tisti umori, ki so jih napravili ljudje brez duše, bolj podobni živalem kot ljudem. Pri teh umorih je igrala glavno vlogo krvoločna strast, saj so bili storjeni po premisleku nad posamezniki ali prav majhno skupino ljudi, ki so bili odpeljani v gozd. Te žrtve so večkrat po ure in ure ter celo dneve nečloveško mučili.

          • Norm Kinley

            PREDVSEM BODITE POZORNI NA LETNICE, KDAJ SE JE VSE TO DOGAJALO. DOMOBRANCEV ŠE VSAJ 2 LETI NI BILO. SPREGLEJTE SLOVENCI LAŽI RDEČE DRHALI. Sem vam dal dosti materijala, da ne verjamete izrodkom kot je Pričevalci, ki tukaj smeti z čažmi in propagando. ŠEENKRAT BODITE POZORNI N A LETNICE, ki jih omenjam in preberite vse, če hočete neko realno sliko o tej rdeči drhali.

          • Norm Kinley

            KAKO SO ‘”OSVOBAJALI'” 2. del še mal podatkov

            V Loški dolini je okoli 700 poslopij, večinoma hiš, uničenih. V občini je okrog pet in
            dvajset vasi, toda niti ene ni, v kateri ne bi bilo vsaj eno poslopje uničeno. Babno polje je do
            95% požgano, Babna polica popolnoma, Dol. in Gor. Poljane popolnoma. Vrhnika več ko
            polovica, mesto Lož skoraj vse itd.
            Loška dolina, ki je 1941 imela nad 4000 glav živine, jih danes nima niti 1000. Dolina, ki
            je imela 1941 okrog tristo konj, jih danes nima niti deset. Občina, ki je štela 1941 nad 2000 dela
            sposobnih mož, jih danes nima 50, ki bi mogli delati doma. Dolina, ki je včasih redila prašiče za
            prodajo nima danes niti enega zrejenega. Dolina ki je živela izključno od lesa, že dve leti ni
            prodala niti ene deske. Dolina, ki je imela poprej v obratu devet vodnih in štiri parne žage, že
            več ko dve leti ni zrezala niti enega hloda. Dolina, ki je bila poprej nujno vezana na uvažanje
            živil, je dobila zadnja živila septembra 1943. V dolini, kjer je bilo včasih živahno in veselo
            življenje, je danes pusto in mrtvo ko na pokopališču.
            Od 1123 hiš jih je pogorelo do tal 274 torej ena četrtina. Od 3000 poslopij jih je
            upepeljenih 670 in dve žagi, dva mlina in ena cerkev. Zasebna in skupna škoda znaša do danes
            že nad 200 milijonov lir. Od 5300 prebivalcev jih je že do danes mrtvih nad 500, to je 10%.
            Kdo je povzročil vso to škodo? Osvobodilna fronta!
            Človek bi nazadnje mislil kakšne množice so morale hrumeti po Laški dolini da je
            nastalo toliko škode? Toda v vsej Loški dolini je bilo lani 164 razbojnikov, živih in mrtvih. In ta
            peščica je s pomočjo cesarske italijanske vojske ustrahovala Notranjce, ni pa storila niti enega
            vojaškega dejanja po vsej Notranjski! …«

            Zgodovina Osvobodilne fronte in njenih grozot v omenjeni dolini je zgodovina vseh
            drugih slovenskih krajev. Povsod je »osvobodilno« delo potekalo po istem načinu in po istem
            načrtu. Povsod sta si pri uničevanju slovenskega naroda podajali roko slovenska »narodnoosvobodilna
            vojska« in vojska italijanskega cesarja Viktorja Emanuela, dokler nista prignali
            ljudstvu do obupa, do roba propada, da je stalo pred izbiro, ali se da pobiti po tako imenovanih
            lastnih bratih »osvobodilcih«, ali se da uničiti po represalijah cesarske italijanske vojske ali pa
            prime za orožje – če mu ga bodo dali – ter si skuša z nepretrganim straženjem in bojem ter med
            izigravanjem cesarskih oblasti ohraniti vsaj golo življenje

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKI ZLOČINI

    Kot sem obljubil začenjam s prepisom zločinov Fašističnega domobranstva, ki jo je izdala komisija za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih hlapcev pri predsedstvu SNOS, ki jo je sestavil predsednik komisije dr. Makso Šnuderl. “PREKLETI, TISOČKRAT PREKLETI MORILCI, KI SLOVENSKIM MATERAM UBIJATE MOŽE IN SINOVE ZA JUDEŽEVE GROŠE”! BECELETOVA MATI.

  • PRIČEVALCI

    UVOD

    Okoli mene je sijoče poletje. Zelenje, ki se bohotno zgrinja vsenaokrog, kar kipi rodovitnih sokov. Vse sama volja do življenja. Na mizi pred menoj se kopičijo akti. Debeli snopiči povezani z vrvico, kupi časopisov, knjig in brošur,seznami,dopisi, poročila.., slovenski, italianski in nemški. Ob meni so zložene skladovnice arhiva italianske pehotne divizije “Isonzo”, nekoč tako imenitne in vsemogočne oblasti v Novem Mestu. Zdaj so to le še klavrni ostanki birokratizma. A za nas so zanimivi! Vsebujejo navodila kako naj požigajo, morijo, odganjajo ljudi v ječe in internacije, poročila o izvršenih umorih in nasiljih. KRI… V aktih na mizi so poročila o nasilju bele garde, to je prostovoljne protikomunistične milice, po italiansko MVAC. Milizia Volonteria Antikomunista, plave garde, mihailovičevcev, rupnikovcev ali kakor so se končno zedinili, slovenskih domobrancev DMB. Spet kri, sama slovenska kri, ki so jo začeli pretakati poleti leta 1942 belogardisti, ko so začeli napadati skupaj z italiansko vojsko partizanske enote. In tam ob robu mize dve knjigi “V znamenju osvobodilne fronte” in “Črne bukve”. Nasmeh mi sili na ustnice. smejati bi se moral če ne bi bilo toliko tragike v strahotah, ki so opisane v teh knjigah, toliko zlobe in laži, podlosti in potvorb (NAM JE ZNANO DANES ZOPET POTVARJAJO IN LAŽEJO, SO ŽEJNI NOVE SLOVENSKE KRVI?) tU JE DOKAZ KAKO POSTANE NESREČA NARODA POZORNICA POLITIČNIH ŠPEKULANTOV IN BRATSKA KRI PROPAGANDA. … vse skupaj krvava farsa v igri političnih pokvarjencov in spet kri kri kri in sama kri. Zdaj se mi zdi, da je vse rdeče okrog mene. Rdeči kolobarji se prepletajo od italianskih snopičev čez poročila o domobranskih nasilstvih do teh umazanih knjig. In v ozadju se mi riše v plamenih hiš in vasi, ki tako strahotno rušijo zlasti primorske domove, kakor Mene Tekel Ufarsin, napis.

    • Norm Kinley

      Prav tako je znano, da so komunisti prvi izdajali zavedne Slovence
      nacistom in fašistom, katere so potem deportirali v Gonars, izseljevali v
      Srbijo in kasneje v nacistična taborišča, medtem ko so se komunisti
      prosto sprehajali med nacisti. Znan je izgon več 100 častnikov kraljeve
      vojske v Gonars, katere komunisti izdajo Fašističnim oblastem. Prvi, ki
      so se proti ‘”okupatorju'” borili na Slovenskih tleh, so bili
      četniki (kraljeva vojska). Znano je izdajstvo partizanov, kateri so
      četnike napadli v hrbet prav med borbo z ‘”okupatorji'”. Četniki so
      bili zaprti med dvema ognjema, in so se morali umakniti. Prva Vaška
      straža nastane v kraju Sv. Jošt, in sicer zaradi nasilja Partizanov nad
      nedolžnimi. Zakaj nasilje? Danes NObjevci zanalašč tajijo revolucijo in
      govorijo o osvobajanju. Osvobajanja NI BILO, bila je samo REVOLUCIJA.
      Revolucija se izvaja takrat, ko narod najbolj trpi. Takrat, ko narod
      lahko zakolješ v hrbet. Okupiran s strani fašistov, nacistov – takrat je
      prava priložnost da lasten narod napadeš s prefinjenimi metodami,
      naučenimi v Moskvi. Samo indoktriniranci vam bodo še danes trdili, da je
      revolucija v najhujši narodni krizi opravičjiva. Ali lažnjivci.

      Revolucija
      v lastnem narodu se izvaja na sledeč način: Med prebivalstvo najprej
      vpelješ ‘”teror'”, da se ljudje prestrašijo. Tako dosežeš, da
      peščica morilcev kontrolira velike količine ljudi (osvobojena ozemlja na
      Dolenjskem in Notranjskem – masovni beg pred partizanskim nasiljem,
      preseljevanje Slovencev v Ljubljansko pokrajino in naprej na Gorenjsko –
      v 10.000 tisočih, veliko ljudi tudi nemškega in madžarskega porekla).
      Prav tako ‘”bela garda'” – cesarska vojska v Rusiji, katera je
      branila državo pred boljševiki v Rusiji na začetku prejšnjega stoletja.-
      je bila namerno sproducirana (Angela Vode, Skriti spomini) z namenom
      ustvariti notranjega sovražnika, s katerim opravičiš izvedbo REVOLUCIJE
      med najhujšo okupacijo Slovencev v zgodovini. Revolucije ne moreš
      zagovarjati, če s prstom ne moreš pokazati proti čemu se boriš.
      Potrebujete umetnega sovražnika, na katerega kažete s prstom in s tem
      opravičite svoje ravnanje (od tod tudi bolestno sovraštvo do cerkve, saj
      so partijci le tako opravičili svoje zločine, češ, cerkev je pa še
      hujša) Razmišljajte!

      Od tod tudi umetno ime ‘”bela garda'”,
      katero se pojavi še preden nastane sploh kakšna vaška straža. S
      komunistično propagando so laž o beli gardi sproducirali komunisti in jo
      servirali med naivne, butaste ljudi. Važno je vedeti, da so
      partizansktvo organizirali od zgoraj (revolucionarji se izvedbo
      revolucije učijo v Rusiji na akademiji Džerzinski – edini revolucionarji
      iz Evrope, ki se prevzema oblasti in revolucije učijo v zibelki
      komunizma), medtem ko so bile Vaške straže organizirane od spodaj, od
      navadnih ljudi, katere Partizani z namenom vsiljevanja terorja žive
      zažigajo, režejo , mečejo v jame ( borba proti razrednemu sovražniku,
      kulaki) (Krimska jama, že na koncu l. 1941 na polno nametana s trupli
      popolnoma nedožnih ljudi. Spomnim, takrat še vaških straž ni bilo, kaj
      šele domobrancev (domobranci prisežejo šele leta 1944, torej 3 leta po
      ekscesih partizanov!). Kot simbol zatiranja je znana Mavsarjeva družina,
      katero partizani živo pomečejo na ogenj – znan je član družine Mavsar,
      ki je bil v stari Jugoslaviji državni prvak v metanju kopja. Tudi on živ
      zgori. Pri življenju pustijo 11 – letnega Darkota (?) Mavsarja, kateri
      je šel sam za pogrebom vseh svojih družinskih članov. Pri 11 letih je za
      5 trugami hodil on in župnik…Ljudje si niso upali za pogrebom. Čez 4
      mesece ga pride ubit Vos-ovec, in tako pospravijo celo družino. Njihov
      zločin? ‘”Razgledana'”, pridna družina.

      Znane so partizanske
      metode ustrahovanja in ubijanja v tistih časih – ljudi so žive pekli.
      Zavezali so človeka v žakelj, ga obrnili z glavo navzdol in nad ogenj.
      (Kardelj opisuje te ‘”ekscese'” v pismu Titu še iz l. 1941)

      VoS
      (udba, SDV,…) ni za časa 2 sv. vojne UBILA NITI ENEGA OKUPATORJA.
      Pobijali so samo Slovence – ban Marko Natlačen, Robert Ehrlich in drugi
      slovenski politični veljaki. Voditelj takratnega Vosa je bila srbkinja
      Zdenka Armić Kidrić, katera se je v trajanju 3 dnevne amnestije v
      Ljubljani takoj po vojni javno drla: koljite! koljite! (naj spomnim na
      komunistični načrt, že parkrat objavljen v mojih prejšnjih postih, v
      kateri trojke in desetke ‘”Ulične zaščite'” prvih par dni po vojni
      pobijajo v vseh slovenskih mestih predstavnike prejšnjega režima,
      izobražence, kapitaliste, privatnike, verne, …) – vsako večje
      Slovensko mesto ima tako grobišče –

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKO – FAŠISTIČNI TEROR

    Teror na življenji, ki hodi ponoči po vaseh, po Barju, po Kozlarjevi gošči, ob cerkvici sv. Duha, po bregovih Ljubljanice in valovih Save, skozi Brkine in po Cerovem, po vaseh in obronkih svobodnega ozemlja, v temnih nočeh in se izdaja le z ostrim jekom strela, s topim udarcem kopita puške, s pridučenimi kriki smrtne groze, s pljuskom v valove Save. Razmesarjena, od strelov prerešetana, od vbodljajev zmaličena, od pobojev razbita, naplavljena, izorana, zoglenela, napol strohnela trupla in nenadni grobovi po gozdovih pa molče obtožujejo domobransko fašistični teror nad Slovenci. A to ni dovolj. Vse ni mogoče pokončati z orožjem. Še hujši je teror nad dušami. Ukloniti je treba narodu svobodno voljo, streti mu njegove misli, ki se izvajajo skozi mračni kaos dobe k spoznanju resnice, zajeti je treba njegovo mišljenje in ga pod strahovitim pritiskom tisočkrat povečane in neprestano ponavljane laži prisiliti v smer, ki je zaukazana. Zato pa je treba poseči za najdražjem pri ljudeh, po njihovih verskih čustvih. Vero ti hočejo vzeti! Brani jo! V imenu Kristusa kralja in po gospodarski skrbi ki je osnova za obstoj:”Zemljo ti bodo vzeli! Brani jo! Zadeti je treba narodni ponos.”Brezdomci so ki ti bodo vzeli domovino”. Razvneti je treba globoki čut za poštenost, pravičnost in dostojnost:” morilci so, ki se naslajajo v krvi, roparji, skrunilci mladine!” In kadar so v vprašanju in nevarnosti tolikšne osnovne dobrine, je v silobranu dopustno sleherno sredstvo, ne le oborožena borba zoper lastnega brata ampak tudi umor, uboj, da, celo narodno izdajstvo, zveza z okupatorjem, s katerimkoli, najpoprej z Italianom, potem Nemcem, pa čeprav s samim peklenščkom. TAKO JE RKC NAŠČUVALA DOMOBRANCE PROTI LASTNEMU NARODU IN PRAV TAKŠNE TEISTE LAŽI ŠIRIJO DANES MED LJUDI!

    • Norm Kinley

      ROPARJI IN MORILCI

      Kmalu potem, ko so odšle ven v gozdove prve
      komunistične edinice pod lažnim imenom ‘”Osvobodilne fronte'” (OF),
      so pričele po vsej deželi izvajati najstrašnejše nasilje z ropi in
      umori. V Ljubljani so pričeli z atentati in umori že jeseni l. l941.

      Komunisti
      in njih zavezniki v Sloveniji so takoj ob pričetku svojega
      ‘”osvobodilnega gibanja'” sestavljali sezname oseb, ki so jih
      določili za moritev oziroma likvidacijo, kot so rekli. Na te
      likvidacijske liste so prišli predvsem člani jugoslovanske vojske v
      domovini oziroma Mihajlovičevi podporniki, duhovniki, ki so odločno
      nastopali proti komunistični ideologiji, člani Katoliške akcije in sploh
      zavedne vodilne osebnosti, o katerih so računali, da jih komunisti ne
      bodo mogli nikdar pridobiti za sodelovanje.

      V komunističnem arhivu
      v Ljubljani so kasneje protikomunisti našli kartoteko karakteristik, ki
      so jih komunisti sestavljali, in sezname oseb, ki so bile določene za
      likvidacijo. V Ljubljanski pokrajini, to je v onem delu Slovenije, ki so
      ga zasedli Italijani in ki je štel nekako 300.000 prebivalcev, je bilo
      od komunistov dolotenih nekako 50.000 – reci in piši: petdeset tisoč –
      oseb za umoritev (‘”likvidacijo'”). (Albert Svetina v svoji knjigi
      omenja nekako 40.000 žrtev)

      V očtini Stari trg pri Rakeku so našli
      tak seznam oseb, ki so bile določene za pokolj: med okrog 4.500
      prebivalci te občine je bilo zaznanih okrog 500 za likvidacijo in so jih
      nato komunisti nekako toliko res pobili.

      Iz občine Cerklje pri
      Kranju imamo pričo, Grkmana Petra iz Spodnjega Brnika, ki je v pričetku
      sodeloval z Osvobodilno fronto, misleč, da je to res narodno-osvobodilno
      gibanje, kasneje pa se je od nje ločil, ko je spoznal njen pravi obraz.
      Ta priča je videla pri voditelju OF v Cerkljah Julčetu Lapajnetu seznam
      oseb iz cerkljanske občine, ki so bile določene za pokolj. Na tem
      seznamu so bili sam odlični in vodilni fantje iz katoliškega prosvetnega
      društva, vsi odločni nasprotniki nemškega okupatorja. Ti poboji bi se
      morali po naročilu Julija Lapajneta izvršiti že novembra 1941, pa jih je
      preprečil Grkman, ki je bil takrat še komandant oddelka Osvobodilne
      fronte.

      Na podlagi teh likvidacijskih seznamov so nato komunisti
      na- silno udirali v hiše, odvajali v gozdove svoje žrtve ali pa so jih
      umo- rili kar na domu. Med temi žrtvami so bili možje, fantje, žene,
      dekleta, otroci in celo – dojenčki. Iz spisa o dogodkih v Robu pri
      Velikih Laščah, iz izjav prič iz Tuhinjske doline in od drogih krajev
      vidimo, da so imeli komunisti ponekod kar prave človeške klavnice, kjer
      so mučili in pobijali svoje žrtve. Iz vseh krajev, iz katerih imamo
      popisane dogodke med komunistiEno revolucijo, nam popolnoma zanesljive
      priEe podajajo isco sliko, kako so komunisti pobijali po vsej deželi
      njim neljube osebe. Po približnih cenitvah so v Ljubljanski pokrajini
      pomorili nekako do jeseni 1. 1941 kakih tri tisoč oseb, dasi ni bilo
      nikjer niti najmanjšega oboroženega odpora proti njim. Tudi kasneje so
      pobijali v masah ljudi v krajih, kjer sploh ni bilo na Vaške straže in
      ne Slovenskega domobranstva, kot n.pr. v Tuthinjski dolini, kot kaieca oba zapisnika v tej knjigi.

      Na
      podlagi teh likvidacijskih seznamov so nato komunisti nasilno udirali v
      hiše, odvajali v gozdove svoje žrtve ali pa so jih umorili kar na domu.
      Med temi žrtvami so bili možje, fantje, žene, dekleta, otroci in celo –
      dojenčki. Iz spisa o dogodkih v Robu pri Velikih Laščah, iz izjav prič
      iz Tuhinjske doline in od drugih krajev vidimo, da so imeli komunisti
      ponekod kar prave človeške klavnice, kjer so mučili in pobijali svoje
      žrtve. Iz vseh krajev, iz katerih imamo popisane dogodke med
      komunistično revolucijo, nam popolnoma zanesljive priče podajajo isto
      sliko, kako so komunisti pobijali po vsej deželi njim neljube osebe. Po
      približnih cenitvah so v Ljubljanski pokrajini pomorili nekako do jeseni
      1. 1941 kakih tisoč oseb, da si ni bilo nikjer niti najmanjšega
      oboroženega odpora proti njim. Tudi kasneje so pobijali v masah ljudi v
      krajih, kjer sploh ni bilo na Vaške straže in ne Slovenskega
      domobranstva, kot n.pr. v Tuthinjski dolini, kot kažeta oba zapisnika v tej knjigi.Kakor
      v vseh komunističnih revolucijah, tako so tudi v Sloveniji (in to med
      tujo okupacijo!) skušali s terorjem in masovnimi umori prestrašiti
      prebivalstvo, da bi se ne upalo upreti komunističnemu nasilju

      POGLEJ LETNICO IN DATUME. SPET ZAVAJAŠ IN LAŽEŠ. Domobranci nastanejo šele l. 1944, ZARADI IZDAJSTVA RDEČIH PROTINARODNIH IZDAJALCEV.

  • PRIČEVALCI

    Uradno prešteto – največ Slovencev na našem ozemlju so pobili – domobranci

    Po skoraj 70ih letih je, končno, tudi uradno znano, katera stran je v vojnih in povojnih pobojih 2. svetovne vojne pobila največ Slovencev na naših tleh. Neslavni rekord je in bo za večne čase zapisan domačim izdajalcem – domobrancem. Domobranci, ki so v tistih letih delovali pod okriljem slovenske RKC, so, tudi v sodelovanju z okupatorjem, pobili 42.500 Slovencev. Končno je vse kristalno jasno…..

    Saj ne da ni bilo jasno že leta prej, kljub poskusom sodobnih “domobrancev”, ki so predvsem po spletu netili sovraštvo in spore sklicujoč se na, zdaj jasno dokazano, neobstoječih tudi 100.000 žrtev, katere naj bi po njihovem zakrivili partizani. Ja, saj jim ni za zameriti – sprehajanja po polju ne denejo vsem enako dobro.

    Večina evropskih držav, sodelujočih v 2. svetovni vojni, je praktično že kakšno leto po vojni zaključila s tovrstnimi seštevanji žrtev vojnih in povojnih pobojev, ter tako rešile vse dvome in nadaljevale v smeri skupnega razvoja.

    Mi smo pač, nekdo že ve zakaj, na zaključek te zgodbe čakali skoraj 70 let, da nam je Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) objavil podatke števila žrtev Slovencev med vojno in takoj po njej na naših tleh, katere so zbirali, tudi preverjali in nenazadnje zapisovali vse od 1997 leta.

    Zdaj je tudi ta rezultat, končno in za vedno, na dlani.

    Skupno število žrtev Slovencev med 2. svetovno vojno in takoj po njej na naših tleh je – 97.500.

    Povzročitelji pa, poleg ostalih dejavnikov, praktično vse oblike oboroženih sil v takratnem času na naših tleh :
    – na vrhu pobojev so tako pristale sile nemškega okupatorja in domači izdajalci, predvsem domobranci, ki so zakrivili poboje 42.500 Slovencev
    – sledijo zavezniške sile in partizani, ki so zakrivili poboje 30.000 Slovencev
    – 20.000 jih ostaja nerazvrščenih
    – 5000 pa sodi med žrtve mobilizacije oz. drugo

    Glede na status, ki so ga žrtve imele v času smrti tistega obdobja, je največje število umrlih bilo med partizani. Partizanov je okupator z domobranci ubil več kot 28.000, poleg dodatnih 5.000 aktivistov OF in partizanskih sodelavcev, medtem ko so domobranci med vojno in po njej imeli 14.000 žrtev.

    INZ je seštel tudi delež žrtev po pokrajinah, kjer je bila v ospredju Ljubljanska pokrajina z 9,5 % žrtev, sledijo Gorenjska s 7,3 %, Koroška s 6,7 %, Primorska 5,6 %, Spodnja Štajerska 4,9 % in Prekmurje z 1,6 % žrtev.

    Razlika med partizani in domobranci je bila seveda malenkostna – partizani so nas osvobajali in osvobodili, domobranci izdajali in prodajali….A mislim, da je ob vsem tem, v spoštovanju do vseh takratnih žrtev, zelo pomembno zavedanje, da danes živimo v 2012 in vse tiste žrtve pustimo v spokojnosti miru.

    In zato, gospe in gospodje domobranci, tudi današnji – zdaj lahko, tudi uradno, nehate delati zdrahe, kregarije in kozlarije po naši mali lepi podalpski in v tišini in miru uživate domobranske pokojnine in rente, katere vam je Janša podaril v prejšnjem mandatu.

    Na vas, spoštovane državljanke in državljani, tovarišice in tovariši ter njih potomci, ki razumete in spoštujete dragocenost svobode, katero so nam priborili naši partizani, ki ste živeli in živite in delate z mislijo zdravega napredka naše države v miru, elanu, ustvarjalnosti, strpnosti in zdravo pozitivno medčloveškimi odnosi, sem pa itak zelo upravičeno ponosen.

    Čuvajmo in ohranjajmo to našo dragoceno podarjeno nam svobodo, ker je pred nami čas za nove skupno složne zmage. Zgodovine ni moč spremeniti, lahko pa poskrbimo, da se določeni deli le te ne ponovijo nikoli več.

    10. junij 2012 by Don Marko M

    • Norm Kinley

      idim, da so se spet našli apologeti rdeče izdajalske revolucije, ki
      še danes z komunistično izdajalsko propagando tajijo resnico, in
      omaložujejo tiste, ki so se izdajalcem pod rdečo zvezdo uprli. Zato sem
      bil poklican nazaj, da ŽE SPET uničim to lažnjivo protislovensko
      komunjazersko izdajalsko propagando.

      Torej, vse se nekje začne, pa kar začnimo:

      Žrtve revolucije
      Danes
      je število žrtev druge svetovne vojne in komunistične revolucije v
      Sloveniji že dokaj natančno znano po zaslugi projekta Smrtne žrtve med
      prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in
      neposredno po njej (od aprila 1941 do januarja 1946), ki ga že trinajst
      let izvajajo na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Rezultat
      tega pomembnega projekta je osupljiv ne le zato, ker je ugotovil, da je
      bilo smrtnih žrtev vojne in revolucije še enkrat več, kot se je navajalo
      pred tem, predvsem pa zato, ker so številke za komuniste uničujoče. Naj
      zato navedemo nekaj številk. Vseh slovenskih žrtev vojne in revolucije
      je bilo okoli 95.000; od tega okoli 85.000 med vojno in okoli 15.000 po
      končani vojni.

      Uničujoča bilanca
      Do zdaj smo navajali, da so
      komunisti v prvem letu vojne ubili od 500 do 1.500 Slovencev. Številke
      projekta INZ do zdaj zelo jasne: samo leta 1941 so komunisti ubili 98
      Slovencev. V celotnem letu 1942 so ubili 1.552 Slovencev (civilistov) in
      173 Slovencev (vojakov); skupaj 1.725.

      Te številke so šokantne in
      ob njih bi moral umolkniti prav vsak, ki danes v javnosti govoriči o
      »narodnoosvobodilnem boju« in o »kolaboraciji z okupatorjem«.

      Polnih
      deset mesecev je trajala komunistično-partizanska morija (od julija
      1941 do julija 1942), preden je nastala prva postojanka (samo)obrambne
      vojaške enote oz. vaške straže v Šentjoštu.
      Komunisti so s svojimi
      vojskami (partizani, Vos, Narodna zaščita) leta 1943 umorili 1.307
      civilnih Slovencev in še 891 vojakov Slovencev; leta 1944 874 civilistov
      in 424 vojakov in leta 1945, do konca vojne, še 226 civilistov in 175
      vojakov.
      Skupaj so komunisti med vojno ubili 5.720 Slovencev; od tega
      1.667 vojakov (domobranci, vaške straže, četniki) in kar 4.053 civilnih
      oseb.

      Morija nedolžnih

      Za temi »suhimi« številkami se
      skrivajo neizmerna prostranstva zgodb, usod in tragedij. Med drugim to,
      da je v veliki večini šlo za povsem nedolžne ljudi in da niti enemu med
      njimi ne bi smeli skriviti lasu na glavi ti, ki so jim uničili
      življenje. Prav vsak je bil umorjen v obliki klasičnega zločinstva
      umora. Komunisti oz. partizani so leta 1942 Slovence morili na
      najgrozovitejše načine, tudi s strahovitim mučenjem z ognjem. Leta 1942
      so npr. umorili 16 duhovnikov, več političnih prvakov in županov, vsaj
      27 celih družin (oče, mati in vsaj eden od otrok) in še vsaj 45
      »nepopolnih« (po vsaj dva člana ene družine).
      Očitati delu
      slovenskega naroda, da je bil npr. sokriv za »državljansko vojno« ali za
      sodelovanje z okupatorjem, je zato pokvarjenost brez primere. (Naj
      Gregor Virant prebere kaj od obsežne literature, ki opisuje vse to,
      preden daje po televiziji nesmiselne izjave o kolaboraciji.) To, da se
      je pomemben del Slovencev moral med vojno povezati z okupatorjem, če je
      želel preživeti pred komunistično morijo, je še eden velikih madežev
      komunistov. Zato so očitki o kolaboraciji žrtev komunističnega nasilja
      neskončno poniglavi.

      VIR: MNZ

      LAŽEŠ!!!!!!!

    • Janez

      SVOJO “PRIMORJENO” SI “SVOBODO” !
      Si
      ZATAKNI ZA UHO !
      Rezultati !
      KI SI JIH SKOPIRAL – SO. – N E – VERODOSTOJNI !
      Niso !
      ZAJETI IN VERIFICIRANI OD NEPRISTRANSJKIH OSEB – TAKOJ PO “SMRTIH”
      Pač !
      Pa velikokrat “režirani ” – pred objavo.

      V
      ŠKODO STROKOVNE ČASTI USTANOVE, KI JE TISTO PUBLIKACIJO – IZDSLA !

      Dokazujejo podatki !
      DOKAZ SO
      TI PODATKI
      KAKO MOČAN JE BIL ODPOR I NESTRINJANJE SLOVENCEV
      – Z MORILSKO
      VSILJEVANIM JIM VKP B ZLOČINSKIM STALINIZMON- KOMUNIZMOM !
      SPOŠTOVANJA
      IN ČASTI – SE NE DA IZSILITI.

      KPS IN VKP B STALINI SO ŠLI NAJPREJ MORITI VERNE ŠPANCE,
      OROPALI SO TUDI – ŠPANSKO DRŽAVNO Z L A T O !
      Nato
      SO MORILSKO VSILJIVO
      IZVEDLI ŠE TO – KOMUNISTIČNO MORIJO V SLOVENIJI?! Nikoli ! Nikoli ! L.r. J. KOMENDA
      P.S.
      NIKOLI – KOMUNISTI IN STALIN PARTIZANI – NE BODO – VEČ – SPOŠTOVANI !
      Tisti, ki smo jih poznali – jih takointako tudi nismo? Spoštovali.

    • Olga

      Je štela Kučanova komisija?

      • PRIČEVALCI

        Če bi bla pismena in če ne bi bla ovca, bi lahko prebrala vIr ….

    • slosin

      dej ne seri! Domobranci v sodelovanju z okupatorjem 42.500, kretenčino ! A pol so jih domobranci potolkli več kot švabi! Aja, pol je nas slovencev in Kitajcev 1,3 miljarde…tle maš manipulator komunajzarski, če znaš brat številke…

      Struktura žrtev na današnjem območju Republike Slovenije glede na povzročitelje smrti

      Povzročitelj Število žrtev

      Nemške okupacijske enote samostojno 29.855
      Nemške okupacijske enote s četniki, hrvaškimi
      domobrani, ustaši, ital. Kolaboracionističnimi enotami,raztrganci,vlasovci 772
      Gestapo 290
      SS samostojno in v sodelovanju z drugimi 137
      NOV in POS 8.360
      NOV in POJ 113
      VOS 519
      Jugoslovanska armada 12.651
      Ozna 2.492
      Italijanske okupator in it. vojaško policijske enote 6.073
      Rdeča armada 5141
      Madžarski okupator 199
      Vaške straže 436
      Vaške straže v sodel. z it. okupacijskimi enotami 129
      Legija smrti 37
      Štajerski bataljon 40
      Enote NDH 811
      Domobranci 3.174
      Domobranci v sod.z nemškimi okupac. silami 1.007
      Gorenjska samozaščita 299
      Gorenjska samozaščita v sodelovanju z nemškimi
      okupacijskimi enotami 187
      SNVZ 142
      SNVZ v sodelovanju z drugimi okupacijskimi enotami 312
      Zavezniške vojaške enote 1.892
      Sam 966
      Ostalo 1.184
      Neugotovljeno 20.526

      Skupaj 97.744

  • Hribouc

    Kar parkrat omenja avtor Loško dolino.
    Prva in edina komunistična občina v SHS Jugoslaviji.
    Tu so komunistični koljači in najhujši kolaboranti z okupatorskimi Italijani zmesarili občino tako, da si ni opomogla v številu prebivalstva vse do danes in si nikoli, očitno, ne bo!
    Vojna tajna je in vrabci čivkajo, eden komunajzar je še pred smrtjo pred pričami opotrdil, kar so pisali
    ljubljanski časopisi med vojno :
    Partija & Partizani so imeli spisek 500(petsto) nedolžnih, neoboroženih ljudi vseh starosti za poboj.
    Ob italijanskem hitrem napadu so partizani bežali iz taborišča in za seboj pustili dovolj materiala in obremenilni seznam. Tako, komunisti in Italijani so družno in dogovorno potolkli toliko nedolžnih, da so bili oboji nažrti krvi do roba!
    Loška dolina je nekdaj, v SFRJ pripadala veliki občini Cerknica ( cca 17.000 ljudi 1940) in rezultat NOB Revolucije 1941 – 1945 za ta del Slovenije je :

    Pobitih, vseh, Slovenk in Slovencev : 2154 (dva tisoč stoštiriinpetdeset)

    Pobitih okupatorjev pa je…….: 0013 (tlinajst !!!)

    REVOLUCIJA JE ZMAGALA, KRVI JE BILO ČEZ KOLENA, GROBOVI TULIJO, RDEČUHI PROSLAVLJAJO ŠE DANDANES . MENDA ZA TISTIMI DEVETIMI LAHI IN ZA ŠTIRIMI ŠVABI, KI SO JIH POTOLKLI KOT VOJNE UJETNIKE Avgusta 1945…ZMAGA “NORE LJUDSKE REVOLUCIJE !!!”

    • Okrs Bokers Flokers

      13 je tudi zlagana stevilka. Bilo jih je samo 8.

      • Hribouc

        Mater, s’m govoru na pamet, le ta je pa ko vreme! Sorry, man!

        Takole piše za osvobodilno-ljudsko.-povojno in Rdečo “svobodno”Občino Cerknica:
        17.120 prebivalcev (predvojna cifra)
        2.158 vsem žrtev Slovenk in Slovencev, žrtve vojne &NOB Revolucije
        12,6%
        Partija/Partizani kolaboranti z Lahi in , sploh, s Švabi , so zadeli/pobili:

        – 9(devet) Lahov/Italijanov partizanskih zaveznikov 1941-1943
        – 8(osem) Švabov , od tega 4 vojne ujetnike po vojni

        Kako in koliko je posamezna, revolucionarna in protirevoluciobnarna stran,
        nastradala – pa so obširne razpredelnice.
        Pomembno je pomniti pa je: “Kar so pobili in v lagerje zvozili Lahi –
        -si uspešno in revolucionarno Rdeče-Črno fašistično delijo s Partizani ”
        Lahi so v lagerje vozili na varno člane ali cele družine pripadnikov OF, da so se varovali maščevanje protirevolucije .
        Imena žrtev laških lagerjev stojijo zdaj vklesana na partijskih spomenikih kot žrtve ljudske vstaje in/ali kurčeve revolucije!!! Eno in isto – ampak na spomenikih je svinjska rdeča zvezda ! Partizanska šizofrenost zla !

        ŠE POMNITE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, KO STOPATE EDEN ZA DRUGIM PRED BOŽJI TRON, KOLIKOR VAS ŠE JE!
        Trmasti kot konji še nočete povedati, kje so zametane žrtve-vse to nesite s seboj pred Sodišče VEČNOSTI!
        Ne, tovariši-NI NIČ.
        JE ! Po smrti se šele začne, nadaljuje do neskončnosti! Mraz, bolečina ,suha žeja in šklepet z zobmi in večno jokanje. Nihče ne uide, ne gre miomo in ne hiodi kramljat nazaj med tovariše na Zemljo, kot gostolijo Kmetci in Zlobci,ploskoglavci ozemljene zemeljskosti !
        VELIKA ZMOTA, GREH, ZLOČIN IN KAZEN, TO SI ZAPIŠITE KOT EPITAFE NA LASTNE SPOMENIKE !
        Samo to šteje, ne pa Otona Zupančiča “všečkana domovina”. BEDA PRAZNINE OBUPANIH, KI SE ŠE KITIJO Z DUHOVITOSTJO LASTNEGA NIČA.

  • PRIČEVALCI

    MRLIČE SKRUNIJO

    13.3. so Nemci in domobranci odpeljali iz temniške doline kam mlinarja Jakliča s Pustega Javorja. Drugi dan pa so domobranci pod vodstvom komandanta FURLANA iz Čučje Mlake in Bele Cerkve skozi Vinico vdrli v Škocjan, kjer so povabili s seboj kmetico Angelo Kočevar in njeno hčerko Tončko.Ko so ju pregnali izven vasi sta se morali sezuti in sleči, pa še sami so jima trgali obleko s telesa. Pred njima so potem postavili mitraljez in obe pokosili. Ena se je mučila še pol ure preden je izdihnila. Domobranci so po mrličih pljuvali in ju obmetavali z blatom. KRIVCA, ovaduha ljudje dobro poznajo, doma je iz bližnje vasi. Ne bo utekel roki pravice!
    SO TO ŠE LJUDJE?
    17.3. je okoli 200 domobrancev vdrlo iz Novega mesta pod zaščito nemških tankov. Prodrli so do vasi Prečna. Tam so poiskali mirnega prebivalca Miho Auguština iz gorenjih Sušic. Čeprav je bil brez orožja in se ni upiral, so ga domobranci odpeljali s seboj. Bili sta to 36. Domobranska četa pod poveljnikom stotnika Resmana in 40. Četa s komandirjem poročnikom Špilarjem. Iskali so žrtve. Domobranec AVGUST LAMPE, ki je med tem že padel v roke pravice in njegova žena Valčka sta izdala kraj na Novi gori, kjer je pri kmetu Lavriču ležala bolna mlada Helena Sedajeva. Vlekli so jo iz hiše v Gornjo Stražo in tam privezali h Kozolcu. Popoldne so jo gnali mimo gradu Zalog pri Prečni in jo tam nečloveško mučili. Med zverinami so bili : AVGUST LAMPE, IVAN DAROVIČ, ALOJZ SPRINGER iz Dol. Straže, JANEZ ŠIMC iz Dol. Straže in JOŽE JANČAR iz Češke vasi. Springer je Sedajevo tako tolkel s kopitom puške, da je imel vse kopito razbito in okrvavljeno, ko se je vrnil v Bršljin. Žrtvi so izkopali eno oko, ji večkrat prebodli dojke, polomili roko in nogo.
    AVGUST LAMPE je izpovedal, da je Sedajevo zajela 36. Četa in jo izročila 40. Četi, ki je umor izvršila.
    Truplo je bilo najdeno ležeče na hrbtu, okoli spolovila je imelo več ran, večkrat je bilo prestreljeno z brzostrelko. Kako cinično so nasprotniki odpravili zverstva nad Heleno Sedajevo, se vidi iz številke 96 novomeškega domobranskega lističa: » Za blagor očetnjave« z dne 21.3.1944, ki piše dobesedno : »Sedajevo Heleno so komunisti z velikimi slovesnostmi pokopali v Straži.« Videti je da jim je bilo veliko za njo in da so naši fantje prav zadeli. Še pred kratkim se je širokoustila : » to bo slovesnost ko bomo zopet korakali v Novo Mesto.« »Pa je odkorakala v zemljo.«
    21.3.1944 so domobranci iz Ribnica, ki sta jih vodila poročnik FRANC PLIBERŠEK in IVAN GREBENC po izdaji izsledili skritega in bolnega 19 letnega dijaka Draga Zalarja. Najpoprej so ga izpustili. 30.3.1944 pa so ga odpeljali v Vel. Lašče, kjer ga je zaprl domobranski poveljnik JEREBIČ. V zaporu v Ribnici so ga pretepli domobranci: FRANC ORAŽEM, dijak iz prigorice, ANTON GORŠE, kmečki sin iz Dol. Vasi, ANTON BOJS, kmečki sin FRANC MRHAR, kmet ter bivši podnarednik ANDREJ PETELIN in ALOJZ ČEŠAREK iz Ribnice. Polomili so mu noge in ga neusmiljeno pretepali, nato pa so ga do smrti pobili. Pri umoru so sodelovali : JOŽE HENIGMAN iz Goriče vasi in DRAGO KRŽE iz Ribnice. Mati slednjega pa je Zalarja izdala.
    17.3. je druga kolona domobrancev napadla Ribnico. V šoli so ustrelili 7 zajetih partizanov, nato pa trdili da so padli v borbi. Teden dni kasneje so za vojašnico v Ribnici ustrelili še 7 žrtev, med njimi 1 žensko iz Ribnice in jih zagrebli v okope pri vojašnici. Govoričili pa so spet, da so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Sedajevi je namška bomba ubila očeta, mater in brata. Sama pa je padla v roke domačih morilcev.

    • Norm Kinley

      Komunisti so čas italijanske in nemške okupacije Slovenije, ko je bila ta dežela pahnjena
      v narodno uničenje, izkoristili za svojo izpeljavo revolucije. Že sama revolucija je skrajno
      problematična zadeva, kaj šele, če jo nekdo sproži v času velike zunanje nevarnosti. Komunisti
      so na Slovenskem to brezobzirno naredili.
      Že poleti 1941 so ustanovili svojo eksekutivno organizacijo »Varnostno obveščevalno
      službo« (VOS). Ta je takoj v jeseni 1941 začela z likvidacijami ljudi, ki niso bili na
      komunistični liniji, ali pa bi to šele utegnili biti. Iz Kardeljevega poročila Josipu Brozu vidimo,
      da je VOS samo do l. maja 1942 Likvidiral v Ljubljani 65 ljudi. Vsak ta atentat je močno
      odmeval med Slovenci. V istem času so komunisti preko partizanov, še posebej pa partizanskih
      vojvod po Dolenjskem in Notranjskem pobili nadaljnjih 200 Ljudi. Med njimi je bilo tudi več
      družin, torej tudi žensk in otrok.
      Dne 6. aprila 1942 na Brezovici Franca Kolenca, ženo in 4-letno hčerko, 15. aprila na
      Mirni Alojza Uhernika, ženo in hčerko, 12. julija v Bruni vasi pri Mokronogu Antona Koširja z
      družino, 22. aprila Jožeta Jakopina, njegovo ženo in štiri otroke v starosti od 9 do 18 let, 13.
      julija Lončarjevo družino iz Borovnice, 24. julija Grudnovo družino iz Ulake pri Velikih Laščah,
      13. junija Mravljetovo družino iz Brezovice, 26. avgusta Kozinčevo družino iz Zapotoka pri
      Sodražici.
      Dne 26. decembra, na Božič, so komunisti v Dobu zajeli Mavsarjevo družino iz Praproč
      pri Št. Rupertu. Zvezali so jo v hlevu, jo ves dan mučili, nato pa pometali na ogenj, da je živa
      zgorela.
      Zgoreli so: oče Jože, mati Terezija, sin Darko Mavsar, znani športnik
      in balkanski prvak v metanju kopja, 17-letni Ciril, 16-letna Marija,
      14-letni Peter in 9-letni Stanko.
      Za sedmimi krstami je šel 12-letni sin Vilko Mavsar sam. 23. marca 1943 je komunist prišel
      ustrelit še njega, maja pa je bil ubit še Dolfi Mavsar, tako da so komunisti poklali devet članov te
      slovenske družine (leta 1945 na Rogu še desetega).
      Tudi ti zverinski umori golorokih ljudi so močno odmevali.
      VOS
      je takrat vodila komunistka Zdenka Kidrič Armić (srbkinja), duhovni oče
      partizanskega vojvodstva pa je bil njen mož Boris Kidrič.

      …Bili so to najstrašnejši dnevi komunistične divjanja, ko ni nihče vedel, ali je pri partijcih
      v milosti ali v nemilosti. V tej čistki je padel okrajni podnačelnik Primožič Lojze. Tedaj je
      Dermastja sam ustrelil pesnika Toneta Čokana, cesarski italijanski vojski so izročili pesnika
      Čampa Ivana, in tako sta po zaslugi komunistov padla tudi filozof Tominec Janez in akademik
      Klarič. Od Sokolov je tedaj ostal samo neki učitelj komunističnim imenom »Matija«, a še ta se je
      pozneje vpisal v partijo.
      Prišel je čas »ofenzive« in z njo so prenehali tudi umori v komunističnih vrstah. Ko je
      bila ofenzivo končana, so člani Izvršnega. Odbora Osvobodilne fronte »obžalovali«, da so pobili
      toliko svojih zaveznikov. Ostalim so ponudili iz taktičnih razlogov razne funkcije, da bi jih z
      njimi premamili in obdržali, zakaj po ofenzivi so jih zaradi slabega položaja spet potrebovali.
      Ko so jo po »ofenzivi«o spet zbrali in so tudi narasli, so zopet začeli z likvidacijami.
      Glavni vzrok pa so tedaj bile simpatije do »zaveznikov« (Angležev in Amerikancev). Če je kdo
      izrekel samo besedico v prilog »zaveznikom« – razen Sovjetom seveda – je bil na mestu
      ustreljen.

      Edvard Kardelj, član Centralnega komiteja Komunistično partiji Slovenije ter član
      Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, je 1. oktobra 1942 poslal novemu vrhovnemu poveljniku
      »narodno-osvobodilne vojske« Matiju, s pravim imenom Ivanu Mačku, ob prevzemu poveljstva
      zaupno pismo z navodili, kako naj svojo službo izpolnjuje ter kakšna je glede bodočega
      delovanja »narodno-osvobodilne vojske« linija Komunistične partije, z drugimi besedami,
      vodilno načelo partije glede oboroženih nastopov.
      V njem je za ravnanje z nasprotniki Osvobodilne fronte dal naslednja navodila:
      »Tiste, ki se bodo uporno borili, vse postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako
      oficirje, intelektualce ter zlasti kulake (kmete. op. pis.) in kulaške sinove!«

      …Toda najhujše se niti začelo ni. Dosedanje gorje je bilo šele začetek notranjske Kalvarije.
      Dne 2. septembra 1942 zvečer je pridivjala komunistična svojat v vasi Vrhniko, Viševek,
      Pudob, Dane in Stari trg, požgala več hiš in poklala 12 ljudi. Žalili bi vsak pravni čut, če bi
      danes načenjali vprašanje, kaj so ti ljudje zakrivili.
      Ubiti so bili v Starem trgu: kaplan Kramarič. Ubil ga je v postelji Alojz Mulc iz
      Nadleska. Pokojni kaplan se niti pred vojno ni vtikal v politiko, nikar sedaj. Bil je vzoren
      duhovnik. Dalje Katarina Telič, stara 50 let. Morala je v sami srajci napreči konje, potem pa je
      isti Mulc ubil njo in konja. Mož in dva sinova so komaj ušli smrti. Trgovina in hlev pa sta
      zgorela.
      V Pudobu je ubil Rafael Martinčič svojo sestrično Ivanko Čač in njenega moža. Ker pa
      Ivanke ni dobro zadel, je obležala v krvi. Štiriletna hčerka je jokala poleg mamice, ki je otroka v
      smrtnem boju tolažila:
      »Ne jokaj, saj ne bom umrla, saj bom še ozdravela!o Toda Rafael je, stoječ med vrati, to
      slišal, prišel nazaj in rekel:
      »Ne boš več ozdravela, prasica!« ter ji je zadrl nož v srce.
      V Pudobu je ušel smrti Žnidaršič Ivo, ker se je takoj po prvem strelu naredil mrtvega.
      Zato so ga komunisti ubili semptembra 1943.
      V Viševku je bil ubit Tomšič Alojzij, ko je bežal iz goreče hiše in klical na pomoč. Njegova
      žena Terezija je živa zgorela.
      V Danah so bili ustreljeni Strle Alojzij, trgovec Žnidaršič Karel in Frančiška Hauptman.
      Ker se je njen, zdaj že pokojni mož umaknil z bratom v gornje prostore, so komunisti zažgali
      hišo in zdelali Frančiško tako, da je živa zgorela.
      V Vrhniki so ubili 70 let starega posrednika Jerneja Pojeta. Odpeljali so pa v gozd 70 let
      starega Janeza Palčiča, njegovega sina Jakoba in Ivana ter zeta Janeza Poroka. Stari Palčič je
      ušel, dva sinova in zeta pa so komunisti: Andrej Janežič iz Vrhnike, vole trgovec Žagar iz
      Markovca in najbližji sosedje odpeljali v gozd Otrobevce pred »sodišče«.
      Čez četrt ure sta jih odpeljala zloglasni Mulc Alojz in 17 letni Fajdiga Vlado pred
      kilometer oddaljeno jamo in vrgla vanjo ubitega Poroka in obstreljena Palčiča Jakoba in Ivana.
      Ivan se jo četrti dan čudežno rešil iz jame. Ni mogel rešiti tedaj še živega brata Jakoba. Ivanu so
      v bolnišnici odstranili levo oko, skozi katero so ga ustrelili, potem je živel v Starem trgu, meseca
      oktobra 1943 pa so ga komunisti ubili v Mozlju in še očeta zraven.
      …Učinek teh umorov je bil strašen. Ljudi je bilo groza. Vse to se je namreč zgodilo pred
      očmi italijanske cesarske vojske, ki naj bi ščitila našega človeka. V eni sami noči tak pokolj in
      požiganje, cesarska posadka pa se je tiščala na pošti v Starem trgu.
      Zdaj so šele Notranjci spoznali, da so prepuščeni samim sebi. Šele po teh umorih se je
      osnovala »bela garda«, šele potem ko je padlo že toliko nedolžnih ljudi v Loški dolini.

      …Ker ni mogla »narodno-osvobodilna vojska« pobijati ljudi v glavnih vaseh, jih je pobijala
      v oddaljenih. Tako so ubili 63 letno Frančiško Strle iz Podloža 16. oktobra 1942 samo zato, ker
      je molila za komuniste, da bi se spreobrnili. Isti dan so ubili njenega soseda Edvarda Petriča iz
      Podloža. Novembra meseca so oplenili dva posestnika na Gor. Jezeru, hkrati pa v jami za
      krompir zaklali Avseca Janeza z Gor. Jezera in Matevža Jurjevčiča iz Laz, ubili dve Žingovi,
      mater in hčerko, iz Babnega polja. Na pragu hiše so iz zasede ubili 23. novembra Antona
      Šoštaršiča iz Viševka, ženo pa so pretepli skoraj do smrti.
      Februarja 1943 so ubili na Knežji njivi Andreja Teliča iz Kozarišč, Tomca Janeza iz
      Podloža in Strleta Andreja iz Podloža. Dne 20. februarja 1943 pa so ustrelili Kraševca Jakoba iz
      Podloža.

      …Nič boljša ni bila usoda druge posadke. Več ko dve uri je neki komunist oblegane fante
      vabil, naj se vdajo. Kričal je:
      »Fantje, vdajte se, zajamčeno vam je življenje!«
      Ko se je posadka obotavljala, se je poveljnik komunistov Milan Lah jezil in rjovel, zakaj
      se straže ne vdajo, ko je na rdeči strani ogromna premoč. Tedaj je poveljnik vprašal:
      »Kdo mi garantira za življenje? Kdo garantira za posadko?«
      Lah je zakričal:
      »Mi garantiramo in – Angleži!«
      Posadka je verjela in se vdala. A namesto da bi bili fante izpustili domov, kakor so jim
      obljubili, so jih nekaj takoj odbrali in zaprli v prvo nadstropje. Glavno besedo sta dobila
      zloglasni Ivan Hribar iz Loža in rdeča komisarka Ivana Mulc iz Pudoba.
      Ivana Mulc je z drhtečo roko, v kateri je stiskala revolver, iskala lastnega očeta.
      Hribar in Mulčeva sta začela kljub dani besedi posredovalcev »čistiti« moštvo. Okrog
      dvajset so jih zaprli, druge so poslali domov in jih naslednji dan vse mobilizirali.
      Poklicali so v Pudob takoj vse terence, da bi jetnike »sodili«. Ti terenci so pa sodili
      premilo, ker so več ljudi rešili smrti. Zato so tolovaji sklenili delati po svoje in so samo šest
      zaprtih fantov pustili domov. Ostali so bili ustreljeni.
      Frane Intihar iz Viševka je prvi uvidel, kaj jih čaka, zato je pobegnil skozi okno in vrgel
      ročno granato. V tistem trenutku ga je nekdo s kopitom udaril po glavi, da je takoj padel mrtev.
      Njegovega trupla niso hoteli izročiti obupani materi, niti groba ji niso hoteli pokazati.
      šele komunist, ki se mu je to zagabilo, je drugo noč povedal, kje je grob.
      Ko sta ga mati in sestra odkopali, se jima je odkril grozen prizor. Pokojnik je bil ves
      razrezan, čreva popolnoma izrezana, samo hrbtenica je držala telo skupaj.

      Mulc je pristopil k vaški straži, da reši življenje sebi in družini, kajti hišo so mu bili
      italijanski cesarski vojaki zažgali. V njegovi vasi so ubili 17 fantov in tudi njegovega sina.
      Njegova 17 letna hči Ivana je pobegnila v gozd in prepustila očeta usodi. Leto dni je pošiljala
      pošto v vas, da bo očeta sama ustrelila. Morda bi bila to nakano res izvršila, toda oče je bil skrit
      in so ga našli šele naslednji dan. Ko so ga našli, je pristopila k njemu, ga z desnico pobožala po
      licu in ga nagovorila:
      »No, Rajdek, zdaj boš šel v smrt, ker si bil tako lepo priden!«
      Oče ji je vpričo vseh tolovajev pljunil v obraz, zato ga je dala še isti večer ubiti. Eden od
      rdečih »sodnikov« je povedal, da so ji dali na izbiro, da očeta lahko reši, če hoče, ker nima mož
      nobenega greha nad seboj, toda ona je kot načelnica komunistične policije ponudbo odklonila.
      Ta ženska ima na vesti dvajset umorov!
      Vrhovna policijska služba v Loški dolini je bila torej zaupana Ivani Mulc. Ta je sama
      prijela ter z avtomobilom odpeljala na Bloke dosti nedolžnih ljudi, ki so bili vsi ustreljeni. Med
      njimi so bili:
      Albin Hauptman iz Dan, zapušča štiri nepreskrbljene otroke, njihovo mater je dne 2.
      septembra 1942 na pol ustrelil in živo sežgal komunist Cindrič iz Babnega polja.
      Tomc Franc iz Podloža, Tomc Janez iz Podloža, Stanko Kodrc z Vrha. Jaka Petar (Peter
      Skala) s Štajerskega, Palčič Janez z Vrhnike, ki se je lani septembra rešil iz jame, ustreljen v
      roko. Vsi imenovani so bili odvedeni 18. septembra 1943 v Kočevje in 19. septembra pod noč
      zvezani odpeljani v Mozelj ter tam ustreljeni.
      Dne 20. septembra sta bila ustreljena v Laščah…

      …Najbolj skrivnostna smrt je smrt Matevža Hribarja z Bloške police. Iz starotrške ječe ga
      je Ivana Mulc izpustila, nad Ložem pa so ga njeni pomočniki ubili in zavlekli mrtvega v gozd.
      Konec oktobra so bili na Mokrcu ustreljeni:
      Kraševec Franc, Feliks in Stanko iz Dan (iz te rodbine je bilo v enem mesecu ubitih 5
      bratov), Ravšelj Stane iz Nadleska, star 16 let, Kraševec Franc iz Kozarišč, Šumrada Jože iz
      Kozarišč, Pirc Franc iz Pudoba, Mlakar Anton iz Viševka, Prevec Viktor iz Viševka, Avsec
      Anton iz Viševka, Mlakar Valentin iz Mokrca.
      Kot prisilni mobiliziranci so bili ustreljeni:
      Srpan Vinko iz Nadleska 28. septembra pri Rakeku, Baraga Alojzij iz Viševka 25.
      oktobra pri Žagi poleg Vrhnike. V Selšeku je konec oktobra ustrelil Ivan Tavželj iz Starega trga
      Palčiča Franca in Jožeta z Vrha.
      Do sedaj je dokazano, da je »narodno-osvobodilna vojska« zagrešila nad prebivalci iz
      Loške doline 86 umorov, usoda petih pa je neznana, ker ni mogoče še ugotoviti kraja njihove
      smrti. Torej skupaj 91 žrtev. Od teh je bilo mučenih in razmesarjenih 25. Najmlajša žrtev je bila
      stara 16 let, najstarejša skoraj 70. Med njimi je bilo 7 mater in 4 dekleta.
      V Loški dolini je zaradi dela »narodno-osvobodilne vojske« nasilno izgubilo življenje od
      srede oktobra 1941 pa do 17. novembra 1943 nad 500 ljudi, ali deset odstotkov vsega
      prebivalstva občine Stari trg.

      …Vsak dan slišimo po cestah in po uradih bedake, ki trdijo, da se je le Osvobodilna fronta
      borila proti italijanski cesarski vojski. Ali veste, koliko smrtnih žrtev je ta imela vsa tri leta v
      Loški
      dolini? Ljudje so videli vsega skupaj osem mrtvih italijanskih
      vojščakov, po propagandnih poročilih »narodnoosvobodilne vojske« pa bi
      jih bilo 25.
      25 proti 500 In 500 jih je postavila na svoj seznam Osvobodilna fronta že leta 1941.
      Torej morija Slovencev po načrtu kakor povsod.

      POZORNI BODITE NA LETNICE DOGAJANJA. Domobrancev še 3 leta ni bilo!

    • Norm Kinley

      hihi, ne boš navedel letnice, pezde propagandno,? KATEREGA LETA?

  • Norm Kinley

    Preberite moje prispevke, kako se tega Pričevalca, apologeta rdeče lažim uniči. Pozorni bodite na letnice, ki jih navajam, in njegove tekste, ki NALAŠČ IZPUŠČAJO LETNICE, ker dihur nekaj skriva….

  • Norm Kinley

    Domobranci nastnejo šele l. 1944, preberite, zakaj in kaj so partizani s slovenskim narodom že počeli od začetka vojne!

    • if

      Moje vedenje: “Domobranci so nastali septembra 1943.”

    • slosin

      …Albert Svetin v knjigi ‘Od osvobodilnega boja do banditizma’ lepo opisuje te ‘osvoboditele’….
      Imaš kakšne podatke, kako je bilo maja ’41 na Orlah. Pa mogoče tudi podatke o številu padlih
      okupatorjev v borbah s slovenskimi partizan do maja, ko so prišli v slo titovi partizani..
      Druga zgodba je seveda število pokopanih pri nas…P. Urbanc navaja št. 400-500 za švabe
      in cca 330 italijanov…

    • PRIČEVALCI

      Slovensko domobranstvo (nemško Slowenische Landwehr; kratica SD) je bila policijska-paravojaška organizacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine (to so Nemci zasedli po kapitulaciji Italije). Njen namen je bil boj proti partizanom. SD je bila naslednica Prostovoljne protikomunistične milice, ki je bila skoraj popolnoma uničena v bitki za Turjak.

      Prostovoljna protikomunistična milica (tudi bela garda) je bila italijansko vodena paravojaška organizacija, ki je bila ustanovljena kot del Milizie volontarie anticomunista (MVAC) na področju Ljubljanske pokrajine 6. avgusta 1942 na ukaz poveljnika 11. armadnega zbora generala Maria Robottija. Pokroviteljstvo okupatorja nad nekdanjimi vaškimi stražami so zahtevali slovenski politiki, ki so se odločili za sodelovanje z okupatorjem, in militantna duhovščina RKC.

      MVAC je bila najprej s strani Komunistične partije in nato od pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja poimenovana tudi z izrazom bela garda, po ruski beli gardi, ki se je borila proti boljševikom na strani carja med rusko državljansko vojno.

      Sodelovanje z okupatorjem so slovenski pripadniki MVAC sprejemali na priporočilo duhovščine RKC[navedi vir]; ob skritem pričakovanju, da bodo ob morebitnem porazu sil osi lahko stopili pod pokroviteljstvo zahodnih zaveznikov in preprečili komunistično revolucijo.

      • slosin

        …pa dej še povej, da so jih oborožili z najslabšim orožjem, pa da jim samostojnih akcij skoraj niso dovolili, da jim niso zaupali…pa da so jim partizančki ob njihovi kapilulaciji
        8.9.43 omogočili varen umik, pa da so še pred tem pomagali s topovi na Turjaku, Grčaricah…pa še kje…No pa mogoče še to, da so z njimi kar lepo kšeftal za vojaško opremo in orožje….

  • Norm Kinley

    Že poleti 1941 so ustanovili svojo eksekutivno organizacijo »Varnostno obveščevalno
    službo« (VOS). Ta je takoj v jeseni 1941 začela z likvidacijami ljudi, ki niso bili na
    komunistični liniji, ali pa bi to šele utegnili biti. Iz Kardeljevega poročila Josipu Brozu vidimo,
    da je VOS samo do l. maja 1942 Likvidiral v Ljubljani 65 ljudi. Vsak ta atentat je močno
    odmeval med Slovenci. V istem času so komunisti preko partizanov, še posebej pa partizanskih
    vojvod po Dolenjskem in Notranjskem pobili nadaljnjih 200 Ljudi. Med njimi je bilo tudi več
    družin, torej tudi žensk in otrok.
    Dne 6. aprila 1942 na Brezovici Franca Kolenca, ženo in 4-letno hčerko, 15. aprila na
    Mirni Alojza Uhernika, ženo in hčerko, 12. julija v Bruni vasi pri Mokronogu Antona Koširja z
    družino, 22. aprila Jožeta Jakopina, njegovo ženo in štiri otroke v starosti od 9 do 18 let, 13.
    julija Lončarjevo družino iz Borovnice, 24. julija Grudnovo družino iz Ulake pri Velikih Laščah,
    13. junija Mravljetovo družino iz Brezovice, 26. avgusta Kozinčevo družino iz Zapotoka pri
    Sodražici.
    Dne 26. decembra, na Božič, so komunisti v Dobu zajeli Mavsarjevo družino iz Praproč
    pri Št. Rupertu. Zvezali so jo v hlevu, jo ves dan mučili, nato pa pometali na ogenj, da je živa
    zgorela.
    Zgoreli so: oče Jože, mati Terezija, sin Darko Mavsar, znani športnik
    in balkanski prvak v metanju kopja, 17-letni Ciril, 16-letna Marija,
    14-letni Peter in 9-letni Stanko.
    Za sedmimi krstami je šel 12-letni sin Vilko Mavsar sam. 23. marca 1943 je komunist prišel
    ustrelit še njega, maja pa je bil ubit še Dolfi Mavsar, tako da so komunisti poklali devet članov te
    slovenske družine (leta 1945 na Rogu še desetega).
    Tudi ti zverinski umori golorokih ljudi so močno odmevali.
    VOS
    je takrat vodila komunistka Zdenka Kidrič Armić (srbkinja), duhovni oče
    partizanskega vojvodstva pa je bil njen mož Boris Kidrič.

    …Bili so to najstrašnejši dnevi komunistične divjanja, ko ni nihče vedel, ali je pri partijcih
    v milosti ali v nemilosti. V tej čistki je padel okrajni podnačelnik Primožič Lojze. Tedaj je
    Dermastja sam ustrelil pesnika Toneta Čokana, cesarski italijanski vojski so izročili pesnika
    Čampa Ivana, in tako sta po zaslugi komunistov padla tudi filozof Tominec Janez in akademik
    Klarič. Od Sokolov je tedaj ostal samo neki učitelj komunističnim imenom »Matija«, a še ta se je
    pozneje vpisal v partijo.
    Prišel je čas »ofenzive« in z njo so prenehali tudi umori v komunističnih vrstah. Ko je
    bila ofenzivo končana, so člani Izvršnega. Odbora Osvobodilne fronte »obžalovali«, da so pobili
    toliko svojih zaveznikov. Ostalim so ponudili iz taktičnih razlogov razne funkcije, da bi jih z
    njimi premamili in obdržali, zakaj po ofenzivi so jih zaradi slabega položaja spet potrebovali.
    Ko so jo po »ofenzivi«o spet zbrali in so tudi narasli, so zopet začeli z likvidacijami.
    Glavni vzrok pa so tedaj bile simpatije do »zaveznikov« (Angležev in Amerikancev). Če je kdo
    izrekel samo besedico v prilog »zaveznikom« – razen Sovjetom seveda – je bil na mestu
    ustreljen.

    Edvard Kardelj, član Centralnega komiteja Komunistično partiji Slovenije ter član
    Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, je 1. oktobra 1942 poslal novemu vrhovnemu poveljniku
    »narodno-osvobodilne vojske« Matiju, s pravim imenom Ivanu Mačku, ob prevzemu poveljstva
    zaupno pismo z navodili, kako naj svojo službo izpolnjuje ter kakšna je glede bodočega
    delovanja »narodno-osvobodilne vojske« linija Komunistične partije, z drugimi besedami,
    vodilno načelo partije glede oboroženih nastopov.
    V njem je za ravnanje z nasprotniki Osvobodilne fronte dal naslednja navodila:
    »Tiste, ki se bodo uporno borili, vse postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako
    oficirje, intelektualce ter zlasti kulake (kmete. op. pis.) in kulaške sinove!«

    …Toda najhujše se niti začelo ni. Dosedanje gorje je bilo šele začetek notranjske Kalvarije.
    Dne 2. septembra 1942 zvečer je pridivjala komunistična svojat v vasi Vrhniko, Viševek,
    Pudob, Dane in Stari trg, požgala več hiš in poklala 12 ljudi. Žalili bi vsak pravni čut, če bi
    danes načenjali vprašanje, kaj so ti ljudje zakrivili.
    Ubiti so bili v Starem trgu: kaplan Kramarič. Ubil ga je v postelji Alojz Mulc iz
    Nadleska. Pokojni kaplan se niti pred vojno ni vtikal v politiko, nikar sedaj. Bil je vzoren
    duhovnik. Dalje Katarina Telič, stara 50 let. Morala je v sami srajci napreči konje, potem pa je
    isti Mulc ubil njo in konja. Mož in dva sinova so komaj ušli smrti. Trgovina in hlev pa sta
    zgorela.
    V Pudobu je ubil Rafael Martinčič svojo sestrično Ivanko Čač in njenega moža. Ker pa
    Ivanke ni dobro zadel, je obležala v krvi. Štiriletna hčerka je jokala poleg mamice, ki je otroka v
    smrtnem boju tolažila:
    »Ne jokaj, saj ne bom umrla, saj bom še ozdravela!o Toda Rafael je, stoječ med vrati, to
    slišal, prišel nazaj in rekel:
    »Ne boš več ozdravela, prasica!« ter ji je zadrl nož v srce.
    V Pudobu je ušel smrti Žnidaršič Ivo, ker se je takoj po prvem strelu naredil mrtvega.
    Zato so ga komunisti ubili semptembra 1943.
    V Viševku je bil ubit Tomšič Alojzij, ko je bežal iz goreče hiše in klical na pomoč. Njegova
    žena Terezija je živa zgorela.
    V Danah so bili ustreljeni Strle Alojzij, trgovec Žnidaršič Karel in Frančiška Hauptman.
    Ker se je njen, zdaj že pokojni mož umaknil z bratom v gornje prostore, so komunisti zažgali
    hišo in zdelali Frančiško tako, da je živa zgorela.
    V Vrhniki so ubili 70 let starega posrednika Jerneja Pojeta. Odpeljali so pa v gozd 70 let
    starega Janeza Palčiča, njegovega sina Jakoba in Ivana ter zeta Janeza Poroka. Stari Palčič je
    ušel, dva sinova in zeta pa so komunisti: Andrej Janežič iz Vrhnike, vole trgovec Žagar iz
    Markovca in najbližji sosedje odpeljali v gozd Otrobevce pred »sodišče«.
    Čez četrt ure sta jih odpeljala zloglasni Mulc Alojz in 17 letni Fajdiga Vlado pred
    kilometer oddaljeno jamo in vrgla vanjo ubitega Poroka in obstreljena Palčiča Jakoba in Ivana.
    Ivan se jo četrti dan čudežno rešil iz jame. Ni mogel rešiti tedaj še živega brata Jakoba. Ivanu so
    v bolnišnici odstranili levo oko, skozi katero so ga ustrelili, potem je živel v Starem trgu, meseca
    oktobra 1943 pa so ga komunisti ubili v Mozlju in še očeta zraven.
    …Učinek teh umorov je bil strašen. Ljudi je bilo groza. Vse to se je namreč zgodilo pred
    očmi italijanske cesarske vojske, ki naj bi ščitila našega človeka. V eni sami noči tak pokolj in
    požiganje, cesarska posadka pa se je tiščala na pošti v Starem trgu.
    Zdaj so šele Notranjci spoznali, da so prepuščeni samim sebi. Šele po teh umorih se je
    osnovala »bela garda«, šele potem ko je padlo že toliko nedolžnih ljudi v Loški dolini.

    …Ker ni mogla »narodno-osvobodilna vojska« pobijati ljudi v glavnih vaseh, jih je pobijala
    v oddaljenih. Tako so ubili 63 letno Frančiško Strle iz Podloža 16. oktobra 1942 samo zato, ker
    je molila za komuniste, da bi se spreobrnili. Isti dan so ubili njenega soseda Edvarda Petriča iz
    Podloža. Novembra meseca so oplenili dva posestnika na Gor. Jezeru, hkrati pa v jami za
    krompir zaklali Avseca Janeza z Gor. Jezera in Matevža Jurjevčiča iz Laz, ubili dve Žingovi,
    mater in hčerko, iz Babnega polja. Na pragu hiše so iz zasede ubili 23. novembra Antona
    Šoštaršiča iz Viševka, ženo pa so pretepli skoraj do smrti.
    Februarja 1943 so ubili na Knežji njivi Andreja Teliča iz Kozarišč, Tomca Janeza iz
    Podloža in Strleta Andreja iz Podloža. Dne 20. februarja 1943 pa so ustrelili Kraševca Jakoba iz
    Podloža.

    …Nič boljša ni bila usoda druge posadke. Več ko dve uri je neki komunist oblegane fante
    vabil, naj se vdajo. Kričal je:
    »Fantje, vdajte se, zajamčeno vam je življenje!«
    Ko se je posadka obotavljala, se je poveljnik komunistov Milan Lah jezil in rjovel, zakaj
    se straže ne vdajo, ko je na rdeči strani ogromna premoč. Tedaj je poveljnik vprašal:
    »Kdo mi garantira za življenje? Kdo garantira za posadko?«
    Lah je zakričal:
    »Mi garantiramo in – Angleži!«
    Posadka je verjela in se vdala. A namesto da bi bili fante izpustili domov, kakor so jim
    obljubili, so jih nekaj takoj odbrali in zaprli v prvo nadstropje. Glavno besedo sta dobila
    zloglasni Ivan Hribar iz Loža in rdeča komisarka Ivana Mulc iz Pudoba.
    Ivana Mulc je z drhtečo roko, v kateri je stiskala revolver, iskala lastnega očeta.
    Hribar in Mulčeva sta začela kljub dani besedi posredovalcev »čistiti« moštvo. Okrog
    dvajset so jih zaprli, druge so poslali domov in jih naslednji dan vse mobilizirali.
    Poklicali so v Pudob takoj vse terence, da bi jetnike »sodili«. Ti terenci so pa sodili
    premilo, ker so več ljudi rešili smrti. Zato so tolovaji sklenili delati po svoje in so samo šest
    zaprtih fantov pustili domov. Ostali so bili ustreljeni.
    Frane Intihar iz Viševka je prvi uvidel, kaj jih čaka, zato je pobegnil skozi okno in vrgel
    ročno granato. V tistem trenutku ga je nekdo s kopitom udaril po glavi, da je takoj padel mrtev.
    Njegovega trupla niso hoteli izročiti obupani materi, niti groba ji niso hoteli pokazati.
    šele komunist, ki se mu je to zagabilo, je drugo noč povedal, kje je grob.
    Ko sta ga mati in sestra odkopali, se jima je odkril grozen prizor. Pokojnik je bil ves
    razrezan, čreva popolnoma izrezana, samo hrbtenica je držala telo skupaj.

    Mulc je pristopil k vaški straži, da reši življenje sebi in družini, kajti hišo so mu bili
    italijanski cesarski vojaki zažgali. V njegovi vasi so ubili 17 fantov in tudi njegovega sina.
    Njegova 17 letna hči Ivana je pobegnila v gozd in prepustila očeta usodi. Leto dni je pošiljala
    pošto v vas, da bo očeta sama ustrelila. Morda bi bila to nakano res izvršila, toda oče je bil skrit
    in so ga našli šele naslednji dan. Ko so ga našli, je pristopila k njemu, ga z desnico pobožala po
    licu in ga nagovorila:
    »No, Rajdek, zdaj boš šel v smrt, ker si bil tako lepo priden!«
    Oče ji je vpričo vseh tolovajev pljunil v obraz, zato ga je dala še isti večer ubiti. Eden od
    rdečih »sodnikov« je povedal, da so ji dali na izbiro, da očeta lahko reši, če hoče, ker nima mož
    nobenega greha nad seboj, toda ona je kot načelnica komunistične policije ponudbo odklonila.
    Ta ženska ima na vesti dvajset umorov!
    Vrhovna policijska služba v Loški dolini je bila torej zaupana Ivani Mulc. Ta je sama
    prijela ter z avtomobilom odpeljala na Bloke dosti nedolžnih ljudi, ki so bili vsi ustreljeni. Med
    njimi so bili:
    Albin Hauptman iz Dan, zapušča štiri nepreskrbljene otroke, njihovo mater je dne 2.
    septembra 1942 na pol ustrelil in živo sežgal komunist Cindrič iz Babnega polja.
    Tomc Franc iz Podloža, Tomc Janez iz Podloža, Stanko Kodrc z Vrha. Jaka Petar (Peter
    Skala) s Štajerskega, Palčič Janez z Vrhnike, ki se je lani septembra rešil iz jame, ustreljen v
    roko. Vsi imenovani so bili odvedeni 18. septembra 1943 v Kočevje in 19. septembra pod noč
    zvezani odpeljani v Mozelj ter tam ustreljeni.
    Dne 20. septembra sta bila ustreljena v Laščah…

    …Najbolj skrivnostna smrt je smrt Matevža Hribarja z Bloške police. Iz starotrške ječe ga
    je Ivana Mulc izpustila, nad Ložem pa so ga njeni pomočniki ubili in zavlekli mrtvega v gozd.
    Konec oktobra so bili na Mokrcu ustreljeni:
    Kraševec Franc, Feliks in Stanko iz Dan (iz te rodbine je bilo v enem mesecu ubitih 5
    bratov), Ravšelj Stane iz Nadleska, star 16 let, Kraševec Franc iz Kozarišč, Šumrada Jože iz
    Kozarišč, Pirc Franc iz Pudoba, Mlakar Anton iz Viševka, Prevec Viktor iz Viševka, Avsec
    Anton iz Viševka, Mlakar Valentin iz Mokrca.
    Kot prisilni mobiliziranci so bili ustreljeni:
    Srpan Vinko iz Nadleska 28. septembra pri Rakeku, Baraga Alojzij iz Viševka 25.
    oktobra pri Žagi poleg Vrhnike. V Selšeku je konec oktobra ustrelil Ivan Tavželj iz Starega trga
    Palčiča Franca in Jožeta z Vrha.
    Do sedaj je dokazano, da je »narodno-osvobodilna vojska« zagrešila nad prebivalci iz
    Loške doline 86 umorov, usoda petih pa je neznana, ker ni mogoče še ugotoviti kraja njihove
    smrti. Torej skupaj 91 žrtev. Od teh je bilo mučenih in razmesarjenih 25. Najmlajša žrtev je bila
    stara 16 let, najstarejša skoraj 70. Med njimi je bilo 7 mater in 4 dekleta.
    V Loški dolini je zaradi dela »narodno-osvobodilne vojske« nasilno izgubilo življenje od
    srede oktobra 1941 pa do 17. novembra 1943 nad 500 ljudi, ali deset odstotkov vsega
    prebivalstva občine Stari trg.

    …Vsak dan slišimo po cestah in po uradih bedake, ki trdijo, da se je le Osvobodilna fronta
    borila proti italijanski cesarski vojski. Ali veste, koliko smrtnih žrtev je ta imela vsa tri leta v
    Loški
    dolini? Ljudje so videli vsega skupaj osem mrtvih italijanskih
    vojščakov, po propagandnih poročilih »narodnoosvobodilne vojske« pa bi
    jih bilo 25.
    25 proti 500 In 500 jih je postavila na svoj seznam Osvobodilna fronta že leta 1941.
    Torej morija Slovencev po načrtu kakor povsod.

    POZORNI BODITE NA LETNICE DOGAJANJA. Domobrancev še 3 leta ni bilo!

  • Janez

    Dodajam!
    REALNO INFORMACIJO – K POTVORBAM – OSEBE ” PRIČEVALCI”
    Tudi
    V KOMENDI !
    SO ZLOČINSKI KPS STALIN PARTIZANI – RAZSTRELILI – ŠOLO !
    NESODNO SO UMORILI VEČ NORMAL KOMENDČANOV – DOMAČINOV.
    Grozili
    In norčevali so se iz vernih žensk.
    SRAMOTE
    – s teh vsiljivih,
    nesodno morilskih KPS STALIN PARTIZANOV – NE MORE OPRATI – NIHČE ! L.r. J. KOMENDA

  • Norm Kinley

    Pri nas so boljševiki izvajali revolucijo, kar pomeni na nek način, da so se šli vojno proti nekomu. Ta ‘”nekdo'” ni bil sovražnik rasnega izvora, ali okupator ali ne vem kaj, ampak je bil t.i. ‘”razredni'” sovražnik – prvenstveno in predvsem v začetku 2 sv.vojne pri nas so se t.i. ‘”boljševiki'” (partizani, komunisti) borili proti ‘”razrednemu'” sovražniku, torej proti lastnemu bratu, Slovencu. Od tod tudi kruti partizanski umori na Notranjskem in Dolenjskem, ko so načrtno recimo pekli ljudi nad ognjem (priljubjena metoda ruskih revolucionarjev v Rusiji) zaradi katerih se je posledično kasneje organizirala vaška straša. Ti umori, so bili tipičen prikaz boljševiškega načina revolucije, saj je že znani boljševik Aleksij Džerzinski povedal, kako lahko kontroliraš cela ljudstva – TEROR JE ZARADI TERORJA SAMEGA! znani rek, katerega poznate verjetno vsi, ima namen, da s smrtnim strahom in javnim prikazom DAJO VEDETI da pa z njimi ni ‘”šale'” – poanta je v krutosti, in ta potem nažene strah v kosti normalnih ljudi. Kar se tiče gernocida, je bil pri nas izvajan že med vojno (pomori civilistov in nedolžnih) vendar genocid malo drugačne oblike – nad ‘”razrednim'” sovražnikom – v revoluciji je ta ‘”razredni'” sovražnik bil kdorkoli, samo delavec ne. Npr. t.i. ‘”kulaki'” (bogati kmetje, ki jih je boljševizem smatral kot sovražnika, in jih je dajal pobijati) – to se je pri nas dogajalo prve mesece na Dolenjskem in Notranjskem. Slovenski partizani tekom vojne niso osvobodili NITI ENEGA SLOVENSKEGA KRAJA izpod okupatorjeve prevlade, ampak so POBILI VEČ SLOVENCEV kot nacisti in fašisti skupaj. Anton Drobnič v oddaji odmevi pravi takole: ‘”v prvih 15 mesecih vojne v kasnejši občini CErklje partizani na najbolj krut način pobijejo 65 (!) civilistov, od tega 21 žensk. Žive so večinoma zmetali v brezna. Italijani (fašisti) so v 15 (!!!) letih na Slovenskem ubili 16 (!!!!) Slovencev. Torej, 65 Slovencev pobijejo partizani v 15 mesecih, medtem ko fašisti v 15 letih na celotnem okupiranem območju tedanje Slovenije pobijejo 16 Slovencev. In to je zelo važno vedeti za razlago kamarile izdajalskih boljševikov na naših tleh. Ker je komunizem internacionalizem, v svojem programu načrtno uničuje kulturo lastnega ljudstva. S tem, ko so že med vojno in potem v 14 dnevneni ‘”amnestiji'” takoj po vojni pobijali privatnike, župane, študirane ali kakorkoli sposobne, so našo usodo zapečatili na životarjenje ter ostale ekscese, ki smo jih Slovenci v prejšnjem stoletju doživljali, in jih doživljamo še dandanes. Da pa bi vpeljali en družbeni razred t.j. – proletariat, so pa še do leta 1985 načrtno vozili k nam napolcivilizirane balkance, take, ki so prvič v življenju videli tekočo vod in elektriko – načrtno izbra napolcivilizran sloj ljudi, s katermi so hoteli uničiti slovensko mentaliteto, ki je bila bolj krščanska, evropska. (nočem žalit nikogar, ampak naj ljudje razumejo, zakaj napolcivilizirane) ker je to nekritičen sloj ljudi, ki svoje veljake, ki so si takrat z ustavo Rusije in lastno ustavo, terorjem in šikaniranjem zaščitili svoj zločinski položaj, in z blatenjem ‘”notranjega'” sovražnika oprali sebe. Problem je v rdečih zabetoniranih glavah, ki še danes verjamejo, da so nas rdeči osvobajali. Dejstva in dokazi pravijo drugače. Edvard Kardelj, največji idejni morilec Slovencev vseh časov (žena in sin mu storita samomor – bi vi imeli takega očeta?). Tito, Kidrić, Maček – vsi ti so se šolali na ruskih revolucionarnih šolah, kjer so jih učili, kako vnesti teror in pogrom med lastno ljudstvo). Ravnokar berem, da je bil Tito v španski vojni likvidator – in vsi te, ki jih imate danes pri nas v Sloveniji na položajih, so več ali manj potomci svojih podivjanih klavcev mater in očetov, ki jim je idologija zločinskega boljševizma sprala glavo – Šoltes – Kardeljev vnuk, Ribičič – neki sodnik, sin znnnega klavca Slovencev, Beblerjeva – žena sina Dr. Aleša Beblerja, ki je bil znan kot ‘”slovenski stalin'” zaradi svoje krutosti. Itd itd…Vsi ti potomci danes zasedajo stolčke v izvršilni, sodni in ne vem kakšni še oblasti. Slovenec, moraš se zbudit – ne poslušat uporabnikov ala drekec_pekec, ki ima v svojem znaku znak anarhije….Ste res tako otročji in ga smatrate kot za nekoga, ki kaj ve? Saj samo nabija že te preplozane partijske floskule, o dobrih in zlih, o pravljicah, ne ve nič od nič. Takole so rekli naši vrli osvoboditelji o nas:…

    …Pobijalo se bo po spiskih. Seznam ljudi, ki jih je treba likvidirati v Ljubljani, vsebuje 12.000 imen. Poleg tega bo po naknadnih likvidacijah pomorjenih še okrog 8000 ljudi, torej v Ljubljani skupno okrog 20.000 ljudi. V Ljubljani bo v glavnem pobita vsa slovenska inteligenca. Praktično za pokolj je to, da skoraj vse v Ljubljani. Vodstvo komunistične partije Slovenije sodi, da za Slovence ne bo nikakršne škode, če bodo ostali brez inteligence, saj bo Slovenija samo košček velike boljševiške Rusije -bo kot njena skrajna zahodna pokrajina, rezervirana zlasti za bodoče sovjetske obrambne naprave. Če naš narod ne bo imel več svoje inteligence, se bo že v nekaj letih docela vživel v boljševiško življenje in miselnost…
    …Izven Ljubljane bi se po sodbi vodstva Komunistične partije Slovenije moralo likvidirati še 20.000 Slovencev. Pobitje 40.000 ljudi, to za slovenski narod ne bo imelo nobenega pomena.

    • Norm Kinley

      Srbsko vodstvo ni postavljalo samo svojih oficirjev na najbolj pomembna mesta v slovenski NOV, temveč je poskrbelo tudi za likvidacije najbolj uglednih slovenskih partizanskih komandantov in patriotov. Navajamo nekaj primerov:

      1.) Jože Lemut – Saša: poveljnik 1. prvega primorskega bataljona Simona Gregorčiča, likvidiran 18. avgusta 1942 pri Kromberku.

      2.) Tone Tomšič: organizacijski tajnik KPS; do njegove aretacije je prišlo po izdaji partijske kurirke; ustreljen je bil 21.maja 1942.

      3.) Ljubo Šercer: komandant Krimskega bataljona; Italijanom ga je izdal VOS-ovec; ustreljen je bil 22. decembra 1941.

      4.) Maks Rejec – Mladen: brat Alberta Rejca, tigrovec; med prvimi organizatorji partizanskega gibanja v Baški dolini in na Šentviški planoti; konec julija 1943 ga je VOS ubila v Prodih pri Kneških Ravnah.

      5.) Anton Majnik: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih partizanov; bil je v Ribniški četi in so ga pod vodstvom Filipa Tekavca ves čas odrivali; ustreljen je bil od VOS-a 21. novembra 1943 sredi Ribnice.

      6.) Janko Premrl – Vojko: tigrovec; eden prvih partizanskih komandantov; ustreljen je bil 16. februarja 1943 v Idrijski Beli, umrl 24. februarja 1943; da zakrijejo svoj zločin, so ga tik pred smrtjo imenovali za komandanta 5. primorske brigade.

      7.) Jože Srebrnič: poslanec v rimskem parlamentu, že pred vojno je sodeloval z organizacijo TIGR; ko je bil na poti na konferenco na Laznah, kjer bi predstavil zgodovino in avtohtonost Slovencev, ga je posebna likvidatorska skupina izbrana od vodstva KPS likvidirala, ko je s čolnom prispel čez Sočo.

      8.) Jože Peršolja – Filip: pionir narodno-osvobodilnega gibanja v Goriških Brdih in Beneški Sloveniji; sekretar zahodno primorskega okrožja; likvidiran je bil skupaj s Srebrničem.

      9.) Franc Rozman – Stane: španski borec, komandant generalštaba NOV in POS; likvidiral ga je eden od srbskih oficirjev, novembra 1944 v Črnomlju.

      10.) Ferdo Kravanja – Peter Skalar: tigrovec; udeleženec prvega spopada z okupatorjem na Mali gori, 16. maja 1941; eden prvih organizatorjev partizanstva na Primorskem; sekretar Zahodno primorskega okrožja; likvidiran s strani VDV-jevcev 10. oktobra 1944 v Paljevem.

      11.) Jože Krajc – Žakelj, španski borec in partizan od 1941, poveljnik Briškega bataljona, sekretar Okrajnega komiteja KPS za Goriška Brda in vzhodno Benečijo, sekretar Zahodno-primorskega okrožja, likvidiran je bil skupaj s Srebrničem.

      12.) Leban Mihael vodja Tigrovske celice v Poljubinju, vidnejši partizan na Tolminskem, likvidirala ga je VOS dne 12. 6. 1943

      13.) Karel Peršolja – Darko, ustanovil Briško – Beneški bataljon, zajet in likvidiran od VOD dne 24. 1. 1944

      14.) Ladislav Marolt organizacijski sekretar OK KPS za Goriška Brda in Beneško Slovenijo, sekretar KPS za Brda. Ubit je bil zaradi izdajstva v zasedi pri Vrhovlju v Goriških Brdih

      15.) Mirko Simčič – Izidor, član okrajnega komiteja KPS za Brda, v NOV od julija 1942, med prvimi borci v Goriških Brdih in Benečiji. Ubit zaradi izdajstva takrat kot Marolt.

      Navedenih je le nekaj primerov pomorjenih slovenskih partizanskih komandantov. Treba je razumeti, da je VOS in kasnejša VDV, ki jima je načelovala srbska KOS, dobivala direktive za likvidacije prejete od srbskih partijcev, a je žal vse arhive, v katerih so bili dokumenti o pobojih slovenskih komandantov in drugih partizanov, takoj po vojni sežgala srbska podrepnica Lidija Šentjurc, ki so ji zaradi tega rekli Piromanka.

  • Norm Kinley

    KAj se je dopgajalo na sv. Urhu in kaj je razlog za ustanovitev vaške straže:

    Kaj je resnica o Sv. Urhu?

    Podružna cerkev Sv. Urha leži na 58 m visokem griču ob vzhodnem robu ljubljanske ravnine, 8 km vzhodno od Ljubljane, spada k vasi Dobrunje in je podružnica župnije Sostro. Oknog te podružne cerkve leži malo in obzidano pokopališče. Na vzhodni strani cerkve, kakih 40 metrov pod cerkvijo, stoji cerkvena hiša z gospodarskim poslopjem, ki je služila kot mežnariia. Pri cerkvi ni nikakega župnišča niti duhovnika, kakor bi se zdelo iz Adamičevega pripovedovanja. Pod gričem Sv. Urha se razprostira vas Dobrunje, bližnje vasi pa so še: Bizovik, Hrušica, Fužine, Vevče, Zadvor in Sostro.

    O dogodkih pri Sv. Urhu so na razpolago štirje zapisniki oseb, ki so jim vse tamkajšnje razmere med okupacijo in komunistično revolucijo popolnoma poznane; vsi ti so pripavljeni nastopiti pred vsakim sodiščem kot priče. Med pričami sta dva domačina en član posadke pri Sv. Urhu in poveljnik posadke Vaške straže v Bizoviku, pod katerega je spadal tudi vod pri Sv. Urhu.
    Poveljnik posadke v Bizoviku Bitenc Stonko je dovolil, da smemo uporabiti njegovo ime. Na podlagi njegovih izjav in izjav ostalih prič ter drugače dokazanih dejstev je resnica o dogodkih pri Sv. Urhu sledeča:
    Natančno je znano, da so komunisti po vsej Sloveniji že osem mesecev morili in ropali, predno se je sploh organizirala prva vaška straža pri Št. Joštu nad Vrhniko kot oborožen odpor proti komunističnemu nasilju. Torej ni govora, da bi bila “izdajalska druščina pristašev klerikalne in liberalne stranke zanetila na Slovenskem bratomorno vojno”. To so pričeli in povzročili edino le komunisti oziiroma Osvobodilna fronta.
    Posadka Vaške straže v Bizoviku pa je bila ustanovljena šele v oktobru l. 1942, zato pred tem časom ni mogoče govoriti o kakem organiziranem vojaškem ali policijskem delovanju proti komunistom na teritoriju občine Dobrunje in njene okolice. Že v maju 1942 so iz tega okoliša komunistični partizani odvedli nasilno v gozdove, mučili in pomorili pri Polici: Ivana Pavčiča, Jakoša Cankarja, poklali so v tem okolišu tri družine (vse družinske člane), med drugimi Jakoševo. Posadka v Bizoviku je spomladi l. 1943 odkopala nekaj teh žrtev in jih pokopala na pokopališču. Zadnji teden unija 1942 so komunistični partizani nasilno odvedli nosečo ženo Marijo Pogačnik in jo po grozovitem mučenju umorili na Pugledu; prvi teden v juliju pa so nato vdrli v hišo njeneg moža Feliksa Pogačnika, podžupana občine Polje, ga nasilno odpeljali in ga nato v gozdovih nedaleč od Sv. Urha po groznem mučenju umorili.
    Vse to se le godilo kakor po vsej Sloveniji tako kot v kolici Sv. Urha, ne da bi se več kot osem mesecev pojavil kak oborožen odpor proti boljševističnemu nasilju komunistov oz. partizanov.
    Dočim je komunistična partija vsled zveze med Stalinom in Hitlerjem, kakor drugod tako tudi v okolici Dobrunj, agitirala nacistično Nemčijo, so nekateri rodoljubi, nekomunisti, res zbirali
    orožje za odpor proti okupatorju. Toda tega ni vršila Katoliška akcija, kakor se namigava v brošuri “Sv. Urh”, pač pa organizacija jugoslovanske vojske v domovini pod zakonitim vrhovnim poveljstvom vojnega ministra in generala Draže Mihajlovića. Te prve organizatorje odpora proti okupatorju je pričela pobijati komunistič na partija oziroma partizani Osvobodilne fronte tudi v okolici Sv. Urha oziroma Dobrunj, kar je razvidno tndi iz brošure “Sv. Urh” na straneh 17, 19, in 26.
    Ti poboji, ki sa jih zagrešili komunisti v okolici Dobrunj, so povzročili, da je bila ustanovljena posadka vaške straže v Bizoviku in dve podrejeni postojanki v Dobrunjah in pri Sv. Urhu, in to šele oktobra 1942.
    Da ni imela ljubljanska škofijska pisarna oziroma škof dr. Gregorij Rožman nobene zveze ne z nastankom in ne delovanjem Vaških straž ali slovenskega domobranstva, še manj pa s “Črno roko”, je vsakemu pametnemu človeku jasno. Vaške straže so povsod pričeli organizirati kmečki ljudje sami, da bi se varovali pred ropi, požigi in umori, ki so jih izvrševali komunistični partizani. Da ni imel škof dr. Rožman nobenega opravka pri ustanavljanju Slovenskega domobranstva, je potrdil na sodnem procesu v Ljubljani, nemški komandant v Ljubljani – general Roesener.
    To je popolnoma zmišljeno, kar piše brošura “Sv. Urh”, da so dne 16. februarja 1942 imeli v Ljubljani na škofiji sestanek o tesnejšem sodelovanju z Italijani in da je dr. Blatnik nato nesel tozadevne predloge tega zborovanja v Rim v Vatikan h kardinalu Magnioliju. O popolni neresnićnosti teh trditev je podal dr. Blatnik sam daljšo izjavo v “Ameriški domovini” z dne 8. februarja 1952.
    Najbolj gorostasna pa je trditev, da je bila posadka Vaške straže; slovenskih domobrancev pri Sv. Urhu in “Črna roka” pod poveljstvom slovenskih duhovnikov.
    Stanko Bitenc je napisal sledečo izjavo:
    “Podpisani Stanko Bitenc sem bil poveljnik legijske posadke s sedežem v Rizoviku, občina Dobrunje pri Ljubljani, od 6. januarja do 9. septembra 1945. Pod moje poveljstvo je spadal tudi vod v Dobrunjah in oni na Sv. Urhu. Izjava nanaša na leto 1942 pa do italijanske kapitulacije v septembru 1948 po lastnem znanju in opazovanju.
    Legijska posadka v Bizoviku je bila ustanovljena šele v oktobru 1942, zato pred tem mesecem ni mogoče govoriti o kakem organiziranem vojaškem ali policijskem delovanju proti komunistom teritoriji omenjene občine, ki so v maju 1942 nasilno odpeljali in Polico v gozdu po dokazanem mučenju umorili znane protikomuniste iste občine, kot: Pavčiča, Jakoša, Cankarja in druge. Imenovane žrtve je izkopala moja posadka spomladi 1943.

  • Janez

    Spdnjemu !
    Norm Kinleyu – se zahvaljujem ! Iz srca.

    Blatenje RKC je skrajno – zlonamerno. In zavajajoče.

    RKC – JE VEDNO V ZGODOVINI DELALA V DUHOVNO IN V MATERIALNO KORIST !
    Naših prednikov Slovencev.
    Tak , dober namen, obvarovati Slovence
    – pred nevarnostjo VKP B STALINA IN KPS STALINISTOV – JE IMELA RKC !
    Tudi
    V času prdd in med 2. VOJNO.
    Žal ji je morilsko nasilje KPS STALIN KOMUNISTOV
    – NJEN ZA SLOVENCE – DOBER NAMEN – PREPREČILO ! Vsa čast RKC ! L.r. Janez KOMENDA

  • Okrs Bokers Flokers

    Ti rdecuhi, to je bila res drhal. Polpismeni hlapci, pijanci, defektne pizmovke (produkt ljubezni med sorodniki, kot je bil recimo ivan maček matija), lopovi, egoisti, cefurji, low life izdajalska drhal, spiclji, specarji, hinavci, kurbe pijane, s sifilisom prepojene. Skratka druzbeno dno takratne druzbe, drhal, izdajalci, morilci. To so bili naša slavna “osvobodilna” vojska…. Seveda ce verjamete, da je taka low life drhal lahko sploh vojska… Razni pričevalci in podobna drhal, potomci svojih opičjih rdečih prednikov, se boste pac morali sprijaznit, da ste potomci drhali, s sifilisom prepojenih vaših mater kurb in morilk, pijancev, lenuhov, pižmovk, čefurjev…. Žal se bo treba počasi s tem sprijaznit, rdeči itdajalci in morilci ladtnih bratov. Ste low life drhal, ki roko na srce, si niste zasluzili, da vas in vase starse pes poščije, drhal lopovska rdeca izdajalska…

    • Gru

      Hm a kaj cmo ko bojo levi spet zmagal na volitvah ;)

  • Olga

    To je “ponos” komunistov – človeku se obrača želodec!

  • Janez

    Ti !
    “PRIČEVALCI” !
    Daj !
    Po resnici izpričaj – še !
    PRIIMEK IN IME
    – OČETA IN
    – MATERE
    REALNE KPS MORILSKE OSEBE VSEM NAM ZNANE – KOT I. MAČEK- MATIJA.
    JE
    “ŽAL” BIL – JAVNA OSEBA.
    Zato – nam – na verodostojen način – ta podatek !
    O
    REALNIH STARŠIH KPS STALIN ZLOČINCA I. MAČKA – ” VERODOSTOJNO IZPRIČAJ”
    Tudi
    Jaz in moji znanci smo velikokrat slišali,
    DA JE BIL INCESTNO ROJEN IZ RAZMERJA MED BRATOM IN SESTRO.
    Takim
    incestno rojenim ljudem se v LJ ljudsko reče – ” PIŽMOVKE”.
    Daj!
    “PRIČEVALCI” VERODOSTOJNO NAM IZPRIČAJ RESNICO O. I. MAČKU. L.R. J. KOMENDA

  • Olga

    Spet invazija levakov z mitologijo, ki jo v trenutku razblini preko 600 morišč po Sloveniji! Genocid, ki nima primere v Evropi!
    Na Hanzi pa glancata podobo zadnjega šefa komunistov in zločinske Udbe, kdo drug kot dvorni zgodovinar in prestitutka! Tega istega “demokrata” kancler Kohl ni želel sprejeti, saj s komunisticnimi zločinci ni hotel imeti opravka!

  • joza joza13

    Bežite potomci klavcev, bežite!
    Upam, da je že kdo pripravil seznam le teh.
    Videti ta seznam bi bilo zelo interesantno…

    Mogoče sem pa komu pravkar prodal odlično idejo…

  • Janez

    Z VSEM TEM “NEDELOM” NA POLITIČNO
    PRAVNO NASLEDNICO EX KPS, ZKS
    TO JE – SD, DELOMA TUDI SMC, DESUS, ZL ITD PA ZZZB SEVEDA. L.R. Janez KOMENDA

  • PRIČEVALCI

    RAZBOJNIŠKO GNEZDO V GROSUPLJU

    Ko so Nemci in Domobranci zasedli grosuplje, so prišli z njimi župan Ivan Mehle iz Stare vasi, Ivan Hren iz Malega Mlačeva, ki ga imenujejo ljudje »krvnika« propalica žandar iz Steklas iz Grosuplja,Jaka Kastelic iz Hrastja, Janez Travnik iz Mlačeva, Ivan Mehle, Alojz Mehle iz Perovega, Janez vidic iz Beljčjega vrha, Anton Godec iz Račne in Ivan Ahlin iz Plešavice so že Italijanom denuncirali ljudi in jim pošiljali sezname oseb, ki jih naj ustrele ali pošljejo v internacijo. Ljudja imenujejo kot stare ovaduhe Vido Bedenčičevo in njenega očeta, Bajžlja, Jako Kastelica in Dežmana iz Police, ki so vodili iz okoliških vasi žene, starce bolnike in otroke v grosupeljske zapore, kjer so jih mučili, pretepali in pobijali. Pri tem so sodelovali Anton Boštjančič iz Malega Mlačeva, Jože Horvat in podpor. Kavčnik iz Trebnjega. Žrtve v zaporu in mučilnici pri Butkoviču slačijo do nagega, jih pretepajo, stopajo s čevlji na vrat in glavo, večkrat trpinčijo do nezavesti. Cele dneve se je po Grosuplju slišalo vpitje nedolžnih ljudi.
    Pozneje se je iz teh zlikavcev formiral takozvani »informacijski štab« Odpeljali so nešteto žrtev, med njimi so orožnik Poljčan, franc Marinčič, Polič z ženo, Šuligoj z ženo, Pepca Perne, Alojz Pucihelj, Polde Boštjančič, Anica Gale, Ciril Štrublej, Alojz Fink, Angela Mehle, Alojz Rus, Rode, Franc Bučar, Jože Mežina, Franc Majcen, Jože Okoren, Franc Škulj, Anica Svete, družina Dolinšek, Perkova,Škerjančeva,Kandaretova dekleta, Štefan Kočevar, Bušljar, Zalar in drugi. Od teh je bil samo Štrukelj izročen Policiji. Za ostalimi je izginila vsaka sled. Postali so žrtve grosupeljske bande.

  • PRIČEVALCI

    TEKMUJEJO V UMORIH

    1.2.1944 je prišla domobranska patrola iz postojanke Lisičje v Malo vas v okraju Št. Jurje-Šmarje, ter odpeljala delavca Janeza Virška neznano kam. Med domobranci so bili : JOŽE ŠKERJANC iz Cerovega, IVAN MEHLE iz Porove vasi, IVAN ŠKERJANC iz vasi Udje. Julija pa se je izrazil IVAN MEHLE, da je šel Janez Viršek na oni svet, ker mu je on zadnji dal vode, za katero ga je prosil.
    23.2. so udrli domobranci v Šmarjetno pri Novem Mestu in odpeljali 2 ženski in 1 moškega. V vinjem vrhu pa so zajete ljudi pretepli. Kmalu nato so v bližini Kostanjevice potegnili iz Krke več strahotno iznakaženih trupel.
    26.2. so domobranci v vasi Cegelica pri Novem Mestu ubili terenca Antona Čampo in razglasili, da so ga ubili partizani.Ponoči so vdrli v vas Ljubica, pretepli in brcali neko ženo, češ da je njen mož v partizanih in jo zmerjali s svinjo, ker ni hotela povedati kje je mož.
    Pri sv. Križu so domobranci divjaško streljali v okna nekaterih hiš. Grozili so da bodo pobili in poklali vse partizanske rodbine, če se bo njihovim družinam kaj pripetilo. Očeta nekega partizana pa so odpeljali.
    V Marcu je bilo najdeno na Marofu nad Volavčami truplo Mine Borove, žene pesnika Mateja Bora. Nemci so jo 15.2. ranjeno zajeli pri Vavti vasi, jo naložili na nosila in domobrancem veleli naj jo odnesejo. Ti pa so jo pobili in jo vrgli z nosili vred v grmovje, kjer so jo potem našli.
    Februarja 1944 so logaški domobranci na zverski način pobili sekretarja Franca iz Logatca. Morilci so ANTON BONAČ, JOŽE JERZEJČIČ, FRANC RUS, ANTON TRPIN in ANDREJ ŽIGON.
    V Marcu se je tudi na dolenjskem pojavila Črna roka pod vodstvom JANEZA MARNA-ČRTOMIRJA in Sajeta in začela izvajati teror v omenjenih krajih Višnje gore, Stične, Št. Vida in Vel. Gabra. Z njihovim sodelovanjem so Nemci iz okraja Št. Vid v teku enega tedna pet družin preselili neznano kam.

  • PRIČEVALCI

    TUDI OTROKE MORIJO

    V noči od 17. Na 18. 2. So domobranci z mučenjem prisilili brata nekega terenca, da je izdal skrivališče svojega brata, ki so ga poiskali in na mestu umorili. Tega dne so Nemci v Tomišlju, zaradi tega , ker je v boju padel nemški vojak, ustrelili 19 žensk, večji del mladih deklet in po hišah zaplenili vsa živila.
    19.2. so se otroci iz Zdinje vasi sankali na Trški gori. Domobranci so začeli mednje metati mine in ubili enega otroka, 5 pa ranili.
    21.2. zjutraj ob 7 uri so udrli domobranci v Jurko vas v hišo št. 19, kjer je dve uri poprej porodila Jožefa Cimermančič, rojena Kobe. Nemec, ki je bil med domobranci jo je hotel ustreliti, žena pa je dvignila otroka, da se je divjak vendarle obrnil proč. Dasi je žena, kakor tudi njena mater prosila naj ji puste živila zavoljo otroka in pa ker je šele komaj porodila, so ji odnesli liter masla, 2kg sladkorja, okoli 5 litrov vina, 50 jajc, ter dve ogrinjali. Med divjaki so bili : MARTIN ŠTANGELJ iz Jame, JANEZ JENIČ iz Stranske vasi in FRANC ŠUŠTARŠIČ iz Jame. Mož porodnice JANEZ CIMERMANČIČ je sam domobranec v Novem Mestu.
    20.2. se je izvedelo da so domobranci v Novem mestu ustrelili sina financerja Sermana, Kokalja, Vindotovo, Virtovo in še eno osebo.

  • Janez

    Ja!
    ZA VSE SPODNJE !
    SO KRIVI IN ODGOVORNI IZKLJUČNO KPS STALIN KOMUNISTI !
    Skrajno
    NERESNO JE GOVORITI O T.I. “OF” – KAKO, DA JE BILA VSELJUDSKA !
    Pa !
    KOLIKO OPRNIKOV MED LJUDMI , SLOVENCI – DA JE IMELA !
    Vsaj !
    80% SLOVENCEV JE NASPROTIOVALO STALINIZMU- KOMUNIZMU.
    TUDI
    SAM KPS I. MAČEK JE PRIZNAL, DA SO ZAVAJALI MOREBITNE PODPORNIKE KPS !

    Z molkom o tem,
    kako neznosne so razmere v Stalinovvi Rusiji ! POKVARJENO DO AMENA ! L.r. J. KOMENDA

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL

    13.7.1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik FRANC URH, CIRIL KRŽIČ, IVAN KOVAČIČ ter IVAN in ANTON KOVAČ.
    23.7. 1943 so domobranci odgnali 70 letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. Por. MAKSA KUNSTLJA.
    29.1.1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje kdo je so zunaj odgovorili da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in čeljust, ter udarec s kopitom po glavi. Onesvestil se je. Zvlekli so ga iz hiše ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Žena je spoznala IGNACA PENCO in domobranca BECA iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benedičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
    Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika okrajnega odbora na Velikih Laščah in ga pokopali kar ob cesti. 27.5. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.

  • PRIČEVALCI

    TEROR NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM

    ZAČETEK
    Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati na posamezne dele osvobojenega ozemlja.
    Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni iz Notranjske. Požgali so hišo Rudolfa Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala IVAN SELAK in JOŽE TEGELJ.
    Prve dni Novembra 1043 je prišel domobranski poročnik 37 letni Franc Debevc iz Borovnice, bivši uradnik pri vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez. Čuvaja 28 letnega Toneta Majarona v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina.
    Ko mu je odgovorila, da je v službi je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo. : » To bo njegova služba!«
    11.11. je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poročnik FRANC DEBEVC, FRANC ORH iz Borovnice, IVAN KOVAČ, p.d. PRISTAVČEV z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so položili na železniške tire, da bi umor prikazali kot železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pravočasno zavrl, ugotovil da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik CIRIL JERINA ni dovolil žalostinke na njegovem grobu.
    Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obupano jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70 letno ženo iz Zale in pustili truplo nepokopano v gozdu.
    10.12. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta Vegela iz vasi Brezovica nad sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.
    11.12. 1943 so v Hrastini nad Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do smrti dva mlada fanta, Jožeta Kukiča in Jožeta Sintiča oba iz St. Ruperta, ki ga bomo še večkrat srečali.

  • Janez

    TEROR DOMOBRANCEV !
    JE BIL SAMOOBRAMBNI TEROR !
    GRE ZA
    ODGOVOR NA KPS STALIN PARTIZANSKI MORILSKI IN RIOPARSKI TEROR ! L.r. J. KOMENDA
    Še leta 2017 si upa nekdo trositi laži

  • PRIČEVALCI

    RUPNIK VELI UBIJATI

    Neki že prileten mož, doma nekje na Dolenjskem, se je vračal iz internacije. Na dolenjskem bloku so ga domobranci prijeli, odvlekli v gozd, ga med potjo suvali in tolkli in še preden je mož razumel ali je blazen on ali podivjanci, še preden je spoznal kaj sploh hočejo od njega je bil ubit, dasi ni vedel ne on ne drugi, kaj je zakrivil.
    Tik pred novim letom so se po opravkih iz Iga odpeljali v Ljubljano kmet in gostilničar Javornik in kmet Jesih Simon. Dospevši do šole na Barju, kjer je bil sedeš domobranske posadke, so jih domobranci ustavili. Vzeli so jim konje in voz. Plen je bil sicer lep a bali so se da oškodovanci ne bodo molčali. Zato so sicer Jasiha drugi dan izpustili za sinom pa ni sledu. Za Javornika pa se ve, da so ga ustrelili.
    Res v tistem času je izdal Rupnik organizacijskemu štabu domobrancev, katerega šef je bil podpolkovnik Krener, navodilo:«Terence izven bloka pobiti! A iz zdravstvenih razlogov naj se trupla pokopljejo. V bloku pa naj se terenci izroče oblastem. Zato so odslej domobranci pobijali ljudi pod pretvezo, da so terenci, pa če so to bili ali ne.

  • PRIČEVALCI

    SV. URH PRI DOBRUNJAH – ZAČETEK

    Do zadnjih dni, ko to pišem, segajo poročila o zverstvih na ljubljanski Policiji. V noči iz 24. Na 25. Maja 1944 so agenti aretirali ing Kotlovška, uradnika Hidrotehničnega oddelka Pokrajinske uprave, stanujočega na Staretovi ulici. Še isto noč so ga na Policiji s pretepanjem ubili in odpeljali v mrtvašnico na Žalah, ne da bi to javili njegovi ženi. Zabranjeno je bilo dajati žalne oglese v časopise(zakaj že???) Nenapovedan pogreb pa je bil tiha demonstracija proti zverskim ubijalcem. Na mrliču so ljudje opazili temne lise na temenu. Dr. Hacin, ki nosi odgovornost za ta zverstva, je izjavil, da je Kotlovška zadela kap.
    Točno je torej, kar je izjavil agent Saša Gjud, sin frizerja s Kongresnega trga:« Partizane je treba vse pobiti, kar mi tudi naredimo. Vse, ki jih ujamemo, enostavno ustrelimo, ne pa kot Nemci, ki jih odpeljejo na delo.«
    To se tudi sklada z izjavo lopova Lada Škofiča, ki je bil prej domobranec na Primorskem in je sedaj agent – izzivač.
    Hvali se da zvabi partizane na nek samoten kraj, kjer jih potem pobijejo. Množe se pritožbe zoper Razbregarja, štajerskega begunca Ajleca, olaka in Bizovičarja. Razbregar je neko jetnico v zaporu posilil, medtem ko je drugi detektiv stal na straži. Zato so pa jetnice lopova tako preteple, da se je komaj rešil in je moral v bolnico. Zlasti od 1.5. dalje se je mučenje v zaporih stopnjevalo. Iz šole v Dravljah so ljudje po množičnih aretacijah slišali stokanje nečloveško mučenih in tudi strele. Na Policiji pretepajo in mučijo z električno strujo. 30.6. je bilo poslanih 300 ljudi, med njimi 120 žensk v 6 vagonih v Dachau. Tam je ob pričetku invazije na zapadu zavladalo med interniranci veliko veselje in mnogi interniranci so hoteli vdreti iz taborišča. Hitlerjevske zverine so po poročilu nekega železničarja iz Koroške, Slovence zdesetkovali in jih 113 ubili.
    Ker je smert ing. Kotlovška zbudila veliko ogorčenje, postopajo lopovi na Policiji bolj previdno. Vendar pa se še vedno sliši iz zasliševalnice igranje radia, ko pretepajo ljudi, ki morajo ležati na podu na trebuhu na otomani, da jih z bikovkami in obteženimi jermeni pretepajo po zadnji plati. 16 letno dekle Omharjevo so tako pretepli, da je imela zbite vse podplate in se ji je na tilniku zbrala kepa strnjene krvi. Morala je biti operirana. Jetično učiteljico so tako pretepli, da je nevarnost za njeno življenje. Neka ženska je znorela in je v umobolnici.Neko ženo sta zasliševala Maks Rant in še neki drugi Policijski lopov tri dni zaporedoma. Pretepla sta jo tako da je dobila podplutbe po celem telesu. Zaprta v temnici je morala ležati na tleh brez hrane in vode. Grozila sta ji s smrtjo, če ne bo izdala komunistov.
    Neko nad 60 let staro žensko so tako stepli in zmrcvarili da je padla v nezavest. Poklicni zdravnik pa je izjavil:«Kaj to videl sem še hujše primere, saj to bandita ne boli. Bandita nima smisla obvezovati, ženske so še hujše kot moški. Če ji daš 100 do 200 na zadnjico, pa si ti smeji.«
    V istem času je bilo ustreljenih pri Sv. Urhu 31 ljudi, v znani gramozni jami pa 8 ljudi. Gotovo so med njimi mnogi izmed progrešancev in še marsikatera druga žrtev. Med njimi so tudi ljudje iz Štepanje vasi:Ignac Nagrašek, Miha Jakopin, Anton Jereb, Franc Anžič… Med njimi so tudi sledeči pogrešanci:
    · Marjeta Hočevarjeva, mati 5 otrok, Kmetica iz Velikih Lašč, 30 letni Anton Jelenc, ki se je vrnil iz internacije, 34 letna učiteljica Anica Gale iz Grosupljega, Tanko iz Vinic pri Sodražici, Andrej Škrabelj, 48 leten, ki je izginil že ob božiču, Franc Dolanc, 42 letni delavec z Viča, Škerjanc z grosuplja, Stane in Ivan Velovec iz Žužemberka, Erjavec s Plešivca.
    V Ljubljani sta 12.12. izginili kmetici Mrharjeva iz Dolenje vasi pri Ribnici in njena hči. 20.12. je izginil Alojz Prijatelj, kmet iz Vinic pri Sodražici in Mira Lenardičeva z Ježice. Našli so truplo ustreljene 21 letne Mare Zupančičeve.
    Izginil je sluga tiskovnega urada, dalje učitelj Vili Zupan iz Vodmata, njegov brat iz Most in 22 letna Zorka Dolničar.
    9.2. naslednje leto so našli truplo ubite Polonce Kocjančičeve.

  • PRIČEVALCI

    IG IN IŠKA VAS – MORIŠČI

    V Ipki vasi in na Igu nasilje ne odneha. 7.4. so domobranci v Iški vasi prisilili Antona Japlja, da je moral odpeljati naropano blago na Ig. Toda škoda bi bilo pustiti lepega konja in voz. A lastnik bo obtoževal. Ah, to je preprosto. Saj Kozlarjeva gošča ni daleč. Tam je že grobov in celo nepokopanih trupel. Zato so Japlja odpeljali tja in ga tam ubili. Aprila je njegovo truplo še ležalo tam ob dveh truplih neznancev, moškega in ženskega.
    V Črni vasi so domobranci več družin popolnoma izropali in mnogo ljudi zaprli. Prav tako v Kotu pri Igu , kjer so kradli živino, živila in kokoši. Požrešnost teh »kristusovih borcev« je nepopisna. Teden dni stare zajčke in brejo zajklo so na mestu skuhali in pojedli. Prijeli so Alojza Anžela. Zasliševal ga je kaplan Štefan Kraljič, ki je sedaj domobranski oficir in kurat.
    »Vse terence bomo pobili« so govorila usta tega služabnika božjega Janželu.
    »Navsezadnje bomo dobili v roke vse partizane«
    S Kraljičem je tudi turjaški grof, skupaj hodita na pohode in fevdalec upravlja minomet. V krvi mu je še da bi uničeval slovenskega kmeta. Ko je Janželj slišal da bo ustreljen je izrabil ugoden trenutek in pobegnil, ter povedal kako se mu je godilo.
    V Šmarjeti so kradli domobranci pod vodstvom komandanta Cvetkoviča. Preoblekli so se v partizane in plenili predvsem živino in živila. 16.4. so od tu odpeljali 40 ljudi, stare ženice, ki so težko hodile so zmerjali s kurbami in jih suvali s kopiti.
    Franc Frakelj je nadaljeval svoje grozotno delo neprestano. Postal je nekakšen inspekcijski oficir in zasliševal žrtve. Sredi Aprila so domobranci na Barju spet odpeljali 13 oseb. 6 od teh je zaslišal Frakelj osebno in jim namenil usodo ki jih je zadela.
    18.4. so domobranci pobrali v Ljubljani 10 simpatizerjev OF, jih odpeljali v Ljubljanico, kjer so jih postavili z obrazi proti reki in ustrelili. Trupla so pometali v vodo.
    Konec Aprila so imeli domobranci na Igu zaprtih 40 ljudi. Od teh vemo da so ubili Alojza Viranta iz Klade, ki se je poprej skrival pred njimi. Ustrelili so tudi kmeta Janeza Zakrajška iz Podstrmca. Krivdo so zvalili na partizane.
    Maja so domobranci iz Iga in sosednjih postojank ustrelili kmeta Pirca iz Matene in Miho Pirmana, odpeljali so iz Matene Janeza Požarja, Franca Tavžlja, Maksa Juha in Franca Petrinčka. Z Iga so odpeljali gostilničarja Ivana Strumblja. Ustrelili so tudi neko kuharico ker pri sebi ni imela osebne izkaznice. V Kozlarjevi gošči pa je bilo nato 9 novih grobov.
    Na Rudniku je bil odkrit grob s 30 žrtvami z Rudnika. Ni še odkopan. Imena še niso znana. Vemo pa da so domobranci okoli 8.5. ubili Uršičevo družino na Igu, mater in dve hčeri. Micka je bila ubita z dvemi streli. Našli so truplo, krilo je bilo dvignjeno, v trebuh in spolovila pa je bila suvana z nožem.
    24.4. ponoči sta prišla h kmetu Šublju na glince dva moža in zahtevala sina. Stari Šubelj je takoj prepoznal enega od domobrancev, ki je imel v rokah revolver in mu rekel: »Vidiš koliko dobrega sem storil tvojemu očetu, ti pa mi boš umoril edinega sina?«
    Vsa družina je na kolenih prosila, naj jim prizanesejo. Lopova sta vse izgnala na dvorišče in sina ustrelila. Očetu pa zagrozila da ga bo doletela ista usoda če bo izdal. Domobranci drugi dan niso nikogar pustili k pogrebu, ŠIRILI PA SO GOVORICE DA SO MORILCI PARTIZANI, kar bi morda kdo celo verjel, če ne bi stari Šubelj domobrancev spoznal in ovadil.
    Še vedno nosi Ljubljanica ubite žrtve. Še Junija so opazili ljudje truplo mladega dekleta, ki je priplavalo po vodi. Zahtevali so od domobrancev naj truplo potegnejo ven iz vode in ga pokopljejo. Oni pa: » Kaj nam mar, še stroške bomo imeli s tem.«
    V gozdu pri Dravljah so Junija opazili 4 nove grobove. Ropajo pa tudi tu. V gručah po 10 domobrancev pridejo in prosijo hrane, hkrati pa kradejo prašičke in teleta, kokoši, svinjino, mast.

  • PRIČEVALCI

    ČRNA ROKA

    Črna roka je bila pro-katoliška organizacija, ki je med 2. svetovno vojno izvrševala atentate oz. umore političnih nasprotnikov. Velja za eno najbolj kontroverznih organizacij, ki so bile prisotne na ozemlju današnje Slovenije med drugo svetovno vojno.

    Organizacija je ime dobila po znaku, odtisu črne roke, ki ga je puščala na mestu umorov, grozilnih pismih, letakih.

    Na letaku je bila roka z mrtvaško glavo in napisom: “SMRT OF” ali “ENKRAT SI UŠEL DRUGIČ NE BOŠ, SMRT KOMUNIZMU”.

    Po do zdaj znanih podatkih so začeli z delovanjem Črne roke protikomunistični borci, ki so se tako znebili predvsem terencev.

    Kazniva dejanja, ki jih je zagrešila Črna roka:

    Črna roka je ugrabila, mučila in ubila okoli 1.000 gverilcev OF-a in njihovih civilnih podpornikov. Navedenih je le nekaj izmed kaznivih dejanj:

    – 21. februar 1945: pet članov družine Hotkovič mučenih in ubitih v Žužemberku – oče, mati in tri hčere, Črna roka umorila 56 civilistov v Žužemberku

    – Noč 1. aprila 1944: šest ljudi – M. Franc, Gusti in Leopold P., K. Mara, Adolf O. in Ivanka O. – brutalno umorjeni na Jesenicah

    – 4. november 1944: Amalija Rob Z., umorjena s svojim otrokom

    – 22. junij 1944: oče Edward Z. s sinovoma in Dušan Edvard iz vasi Ponikve, ugrabljeni, nato pa brutalno umorjeni.

    – 2. aprila 1944 so bili umorjeni : Stefan in Helena O. iz Mirne Peči njun sin je bil partizan

    – ponoči 16./17.5.1944 trije moški – Martin R., Josip A. in Anton K.- umorjenih v njihovih domovih

    https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_roka

  • PRIČEVALCI

    NOČNI POKOL

    13.7.1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42 letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik FRANC URH, CIRIL KRŽIČ, IVAN KOVAČIČ ter IVAN in ANTON KOVAČ.
    23.7. 1943 so domobranci odgnali 70 letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili. Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. Por. MAKSA KUNSTLJA.
    29.1.1944 ponoči sta Jože Horvat, sodni uradnik iz Kostanjevice in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje kdo je so zunaj odgovorili da so partizani. Ker pa nista odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla da so domobranci obkolili hišo. Jože Horvat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in čeljust, ter udarec s kopitom po glavi. Onesvestil se je. Zvlekli so ga iz hiše ga zunaj davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Žena je spoznala IGNACA PENCO in domobranca BECA iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Benedičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
    Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika okrajnega odbora na Velikih Laščah in ga pokopali kar ob cesti. 27.5. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.

  • Janez

    SLO KPS STALINISTE !
    IN KPS, KPJ KOMUNISTIČNE NESODNE POLIT MORILCE – NA EU SODIŠČA ! L.r. J. KOMENDA

  • PRIČEVALCI

    POMAGAJTE NEDOLŽNI SMO

    Ko so domobranci napadli Polico, Višnjo goro in Št. Jurij, so žrtve vodili ponoči na morišča. Slišali so se kriki groze in vpitja na pomoč : » Pomagajte nedolžni smo!«
    Mnoge so odvedli v ljubljanske zapore. Pri tem jih je zasliševal Sedej, gradivo zoper žrtve so donašali JOŽE JANČAR iz Žalne, CVETO CVENK iz Gatine, MILAN SKUBIC iz Police, JOŽE in LOJZE HOČEVAR iz Stare vasi, KAREL AHLIN iz Grosuplja in drugi. Domobranski kurat MATIJA ŠČUK pa je te zločine zagovarjal, češ da je treba vse počistiti, sicer ne bomo zmagali.Pepca Erjavčeva, ki je bila članica Marijine Družbe se ga je pred smrtjo oklepala in prosila za življenje. Zaman, pasti je morala tudi ona zato, ker je imela brata v partizanih. Ljudje vedo za grobove žrtev v Grosuplju, Šmarju, Pod Zalogom, Lisičjem in pri Sv. Urhu in ne verujejo govoricam, ki jih trosijo domobranci, da so Erjavčeve, Galetove, Mencina in Puciher v Nemčiji.

  • PRIČEVALCI

    POKOLI SE MNOŽE

    Iz gorenje vasi so domobranci 2.3. odpeljali Jožeta Grahuta in 2 dekleti, V Šmarjeti so aretirali učitelja Miheliča in kmeta Kirerja. Usoda teh ni znana. Lopovi so se razpršili po vaseh, streljali in metali bombe, ropali in strahovali ljudi.
    6.3. so domobranci v Rojah pri trebanskem vrhu v novomeškem okrožju ujeli tri partizane in dva druga, ki so jih strahotno mučili. Isto noč so mučili in ubili podpor. Miho Živca, ki so ga našli doma.
    Drugi dan so napadli okrajnega odbornika za Trebnje in partizana Toneta Grmovška iz St. Lovrenca. Prvi je pobegnil, drugega pa so ubili s 7 streli. Ljudje so spoznali v tej tolpi GLUŠIČA iz Mokronoga, JOŽETA in JANKA SAJETA, FRANCA SELEHARJA iz Blata, prof. OMAHNA iz Prudofa pri Trebnjem.
    Tretji dan so Nemci napadli vas Ribnico v okraju Straža in odpeljali tri fante, od katerih sta bila dva bolna. Hkrati so v Prapročah vzeli dvema kmetoma dva vola, več kokoši ter vso mast in meso.

  • PRIČEVALCI
  • PRIČEVALCI

    Kaj so počeli domobranci z ujetimi partizani? Tisto, kar danes počenjajo barbarski mudžahedini! – SEKALI GLAVE!

    https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Obglavljanje_partizana_(2).jpg

    ….. sekanje glave ….

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-95-slo.php

    ….. glava še ni do kraja odsekana ….

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-97-slo.php

    Fašist je zamahnil drugič …

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-98-slo.php

    Šele po drugem udarcu je padla glava partizana…

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-99-slo.php

    • tohuvabohu

      Si že priden, ovčka rdeča ostrižena. Malo počij, potem pa na sprejem v Murgle.

    • slosin

      …dej ne serji spet! Mene zanima gozd, ne pa posamezno drevo, ki nič ne pove.
      INZ je ugotovil, da so partizani pobili 24.500 slovencev, takoimenovani izdajalci
      pa 4.400 …konec zgodbe….

      • PRIČEVALCI

        V Barbara rovu ležijo posamezna drevesa. Mene zanima kdo je začel vojno, kdo se je boril s fašistično/nacističnem okupatorjem, kdo proti njemu in kdo je na koncu zmagal. Vse ostalo so detajli, se strinjam.

        • slosin

          …mene zanima več ali manj samo SLO, ostalo niti ne. Vojno v YU so začeli švabi in italijani, državljansko vojno za uvedbo komunizma pa naši Stalinovi hlapci, izvežbani za klanje idejnih nasprotnikov revolucije-komunizma na akademiji F. Djerdjinskega v Rusiji…. V knjigi (eni od mnogih) ‘Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941-1945 ‘ je lepo opisano (podkrepljeno z dokazi) kako se je začelo. …in kako in zakaj so nastali tako imenovani ‘izdajalci’-Vaške straže…Da o ostali literaturi ne govorim. Noben ne zanika sodelovanja domobrancev z Italijani in Nemci, tako kot revolucionarji tajijo sodelovanje z okupatorjem. Pa to je tebi očitno dobro poznano in ne bom navajal literature, ki to opisujejo. S tem tvojim pisanjem lahko farbaš samo naivneže, ki niso nikoli odprli nobene literature na to temo in vse kar o tem vedo, so izvedeli od tršice v osnovni šoli. Poznam kar nekaj takih.Tako, da tole tvoje vprašanje ‘kdo je sodeloval z okupatorjem’ obdrži zase, ker je glupo, oz. povej, da so to delali v veliki meri partizani. Posebno je bilo to izrazito na jugu. Saj verjetno veš, kaj vam je povedal eden od pričevalcev (U. Šušterič) o sodelovanju partizanov z ustaši, švabi, četniki…
          Seveda, pa nas hočeš prepričati še z veliko lažjo, da so se domobranci borili za Hitlerja. Jok, borili so se proti komunizmu za kar so imeli kar močne razloge…No, v Barbarinem rovu (in ostalih 600 moriščiš) ležijo pa res posamezna dreveda, ki so jih požagali poblazneli partizanski maščevalci-med vojno jim niso bili kos, neoboroženim po vojni pa seveda…Pa kdo je zmagal! Naši partizani zagotovo ne, razen, če bi pobili toliko okupatorjev, kot so Slovencev. Statistika INZ-ja kaže prav nasprotno…Zato pa… hvala vam za vaše velike laži in prikrivanju resnice o NOB…

  • Janez

    JA!
    TOLE GRE VSE NA ROVAŠ, NA VEST KOT KRIVDA IN ODGOVORNOST !
    Na
    VODILNE KPS STALIN KOMUNISTE, KI SO VSILJEVALI STALINOV ZOČINSKI KOMUNIZEM !
    V Slovenijo.
    BOLJE BI BILO, KO BI VODILNE KPS KOMUNISTE IZGNALI K STALINU L.R. J. KOMENDA

  • PRIČEVALCI

    Slovenske vaške straže se vežbajo pod italijansko komando: ,

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-6-slo.php

  • PRIČEVALCI

    Judež Ivan Ban iz Trebnjega vodi italjansko vojsko proti partizanom:

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-4-slo.php
    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-5-slo.php

  • PRIČEVALCI

    Razglasi smrti (Rösener):

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-54-slo.php
    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-53-slo.php

    …isto roko rablja Rösenerja je prijateljisko stisnil škof Rožman:

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-55-slo.php

    Rožman – Rupnik – Rösener, reakcionarji, roparji in rablji:

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-56-slo.php

  • PRIČEVALCI
  • PRIČEVALCI

    Slovensko domobranstvo (nemško Slowenische Landwehr; kratica SD) je bila policijska-paravojaška organizacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine (to so Nemci zasedli po kapitulaciji Italije). Njen namen je bil boj proti partizanom. SD je bila naslednica Prostovoljne protikomunistične milice, ki je bila skoraj popolnoma uničena v bitki za Turjak.

    Prostovoljna protikomunistična milica (tudi bela garda) je bila italijansko vodena paravojaška organizacija, ki je bila ustanovljena kot del Milizie volontarie anticomunista (MVAC) na področju Ljubljanske pokrajine 6. avgusta 1942 na ukaz poveljnika 11. armadnega zbora generala Maria Robottija. Pokroviteljstvo okupatorja nad nekdanjimi vaškimi stražami so zahtevali slovenski politiki, ki so se odločili za sodelovanje z okupatorjem, in militantna duhovščina RKC.

    MVAC je bila najprej s strani Komunistične partije in nato od pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja poimenovana tudi z izrazom bela garda, po ruski beli gardi, ki se je borila proti boljševikom na strani carja med rusko državljansko vojno.

    Sodelovanje z okupatorjem so slovenski pripadniki MVAC sprejemali na priporočilo duhovščine RKC ob skritem pričakovanju, da bodo ob morebitnem porazu sil osi lahko stopili pod pokroviteljstvo zahodnih zaveznikov in preprečili komunistično revolucijo.

    https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_domobranstvo
    https://sl.wikipedia.org/wiki/Prostovoljna_protikomunisti%C4%8Dna_milica

  • Olga

    “Pričevalci” megle, genocid, ki ste ga izvedli nad delom Slovenskega naroda nima nobenega opravičila in NIKOLI ne zastara! Komunizem=nacizem=fašizem! V Nemčiji gre v zapor 96 letni nacist, računovodja v taborišču smrti! Torej za komunistične zločince ni prepozno!

  • Janez

    KPS STALINI KARDELJ, MAČEK, M. RIBIČI & COMP.
    NESODNI STALINISTIČNO-KOMUNSTIČNI VSILJEVALCI IN POIT MORILCI l.r. Janez KOMENDA

  • PRIČEVALCI
  • Janez

    PROTIKOMUNISTIČNEGA TERORJA !
    Bi ne bilo – ČE BI NE BILO KOMUNISTIČNEGA TERORJA. A ne ? Logično. L.r. Janez KOMENDA

    • PRIČEVALCI

      Komunističnega terorja ne bi bilo, če ne bi bilo fašistično/nacistično/domobranskega terorja. Logično.

      KDO JE 1941. LETA NAPADEL SLOVENIJO?!! NACISTI, FAŠISTI ALI KOMUNISTI?

      • montyamp

        KOMUNISTFAŠISTI — STALINOVE GLISTE TITOBANDITO KARDELJ KIDRIĆ MAĆEK……………………………………….

      • šmentanamuha

        Komunisti so protikomuniste začeli pobijati pred napadom nacistične Nemčije. Z Nemci pa so praznovali skupaj še prvi maj, kot smo lahko pred kratkim videli. Bo treba malo pogledat časovno zaporedje dogodkov.

        • FUCK COMMUNISM

          Saj ko clovek malo pogleda casovno zaporedje dogodkov pred in med 2. sv. vojno, takoj postane marsikaj jasno. Pa naj gre to za slovenske komunajzle, zaveznike al pa zide!

          • PRIČEVALCI

            KDO JE 1941. LETA NAPADEL SLOVENIJO?!! NACISTI, FAŠISTI ALI KOMUNISTI, OVCA?!

          • traktor

            Jebe se nam,kdo je koga napadal l.41, zdej smo v 2017,prid že enkrat iz hoste,vojne je že zdavnej konc.

        • PRIČEVALCI

          KDO JE 1941. LETA NAPADEL SLOVENIJO?!! NACISTI, FAŠISTI ALI KOMUNISTI, OVCA?

          • šmentanamuha

            Lej, pričevalci, ta pravljica o junaških komunistih, počasi dobiva realne obrise. Lepo je, da si goreč v svojem prepričanju, te razumem, ni pa preveč pametno. Pa te nočem zdaj dražit. Počasi se bo izkazalo, da je komunizem bil še večje zlo kot nacizem. Tudi ta zgodba z domobranci še zdaleč ni takšna, kot so nam jo zabijali v glavo. Mrtvih ne moremo več obuditi, ne smemo pa se pustiti sprovocirati, da bi iskre sovraštva ponovno zanetile ogenj. Zato nehaj s to agitko.

          • PRIČEVALCI

            To ni “pravljica”. To je resnica o domobranskih zločinih. In kje ti tukaj vidiš kakšen prispevek o junaških komunistih?

            LAŽ JE NESMRTNA DUŠA JANŠIZMA!

          • traktor

            No zdej si pa use povedu.Po mojem se ti, ko ti prhaja, tud Janša prkaže,a ne?Ti si oni kurac,sam,da ni Janša,pa to.

      • MEFISTO

        Leta 1941 so družno napadli Slovenijo nacisti, fašisti in komunisti, pravzaprav isti.

  • FUCK COMMUNISM

    Glede na to, da so rdecuhi pobijali nedolzne clane druzin protikumunistov… ampak… sej so potomci teh rdecih prascev tudi se zivi… a kdo razume povezavo!?

  • PRIČEVALCI
  • montyamp

    Hitler je Slovence branil pred komunisti .
    Danes ko vidimo kaj so zakuhali banditi , lahko razumemo zakaj .

  • PRIČEVALCI
  • Duhec

    Za poletje, dopust pretežka tema…. kolk delov je?!

    • RATATA

      O prase morsko kje se pa ti skrivaš pokvarjenec?

  • PRIČEVALCI

    V katerih državah je danes prepovedano in kaznivo dejanje dvignjena roka kot Hitlerjev (domobranski) pozdrav? Poglejte, začudeni boste;

    http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/queen-nazi-salute-countries-where-gesture-is-illegal-10401630.html

    Po drugi strani pa tole:

    “The use of Nazi symbols is legal in Israel. Legislation regarding such symbols was initiated in early 2012 but no law was passed.”

    • Janez

      Najglobje !
      NA SEZNAMU SLOVENSKIH UMAZANCEV JE KPS MAČEK.
      TALE
      TIP,, KI TOLE OBJAVLJA – SE MU BO NEKOČ PRIDRUŽIL . LSE ZDI. L.R. J. KOMENDA

      • PRIČEVALCI

        A ti to meni groziš?

        • Janez

          Ne !
          Seveda ne. Umazanih stvari se jaz ne dotikam.
          Saj
          Imamo sodišča za to.
          Ko se te bo Matilda po naravni poti usmilila,
          boš verrjetno v bližini tega analfabeta .
          Boš že na EU sodiščih pojasnjeval od kod si kopiral tole.
          SI DOKAZAL LE
          KAKO NEZAŽELENI SO BILI KOMUNISTI IN PARTIZANI V SLOVENIJI.. L.R. J. KOMENDA

          • PRIČEVALCI

            Seveda groziš.

            Grožnja
            135. člen

            (1) Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

            https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/135-clen-groznja

          • Janez

            Take grožnje!
            V mojem zapisu zgoraj ni.
            Omenjam le , da si nasplošno umrljiv, kot vsi, moralno pa za moj občutek zelo nizko, kot npr. Maček. s
            Seveda o naravni poti.
            Pa si menda ne domišljš, da bi si jaz mazal roke – s tako za moj občurek – nizkim človekom.

            Tudi Mačka ni nihče ubil, ampak se je baje ustrelil sam. Kot pravijo. L.r. J. KOMENDA

          • traktor

            Kaj pa,ko si ti, na primer,sam sebi najve čja grožnja?A tu zate velja ta člen?

  • montyamp

    Tisti ki danes zagovarja bankrot udbovsko regresivno politiko ,
    drugo ne more biti kot od ovaduškega morilca seme zraslo v kakšni
    politkomisarski kurbi .

  • PRIČEVALCI

    Pojdite v Nemčijo in se tam napihujte z vašimi domobransko-nacističnimi idiotizmi. Ne boste se dolgo – za razliko od Slovenije.

    “The German Strafgesetzbuch (Criminal Code) in § 86a outlaws “use of symbols of unconstitutional organizations” outside of the contexts of “art or science, research or teaching”. This concerns Nazi symbolism in particular and is part of the denazification efforts following the fall of the Third Reich.

    The law prohibits the distribution or public use of symbols of unconstitutional groups–in particular, flags, insignia, uniforms, slogans and forms of greeting.”

    https://en.wikipedia.org/wiki/Strafgesetzbuch_section_86a

  • PRIČEVALCI
    • Janez

      Kaj zlobno zavajaš !
      Nacistov nihče ne poveličuje.
      O?
      SLO PROTIKOMUNISTIČNIH DOMOBRANCIH .
      IN O SLO KP STALIN KOMUNISTIČNIH PARTIZANIH !
      – BODO PA SVOJE POVEDALA EU SODIŠČA ! “Kapish! ? ” L.r. J. KOMENDA

  • PRIČEVALCI

    DOMOBRANSKA PRISEGA

    “Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.”

    https://www.google.si/search?q=domobranska+prisega&tbm=isch&imgil=Z3DKzS6lqt0oxM%253A%253BJ2Zy0cOtCfCe6M%253Bhttp%25253A%25252F%25252Fwww.rtvslo.si%25252Fslike%25252Fphoto%25252F268517%25252F&source=iu&pf=m&fir=Z3DKzS6lqt0oxM%253A%252CJ2Zy0cOtCfCe6M%252C_&usg=__EtguKWrdtddwlr03elexlUKelFg%3D&biw=1366&bih=676&ved=0ahUKEwiu1eKg1MXVAhWrIcAKHZ6VCFwQyjcIPg&ei=w6SIWe7nIKvDgAaeq6LgBQ#imgrc=Z3DKzS6lqt0oxM:

    • PRIČEVALCI

      …. in Bog jim je pomagal …

    • Janez

      Ti!
      Si pa res neinformiran !
      A NE VEŠ, DA SO JIH NEOBOROŽENE
      NESODNO POMORILI
      KPS IN KPJ STALINISTIČNI KOMUNISTI, KP STALIN PARTIZANI IN KNOJEVCI !
      Bog ?
      s tem nima nič ! KPJ STALIN KOMUNISTI SO JIH NESODNO POMORILI !
      V nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami.
      A
      Veš v kateri deželi ?
      komunistični nesodno morilski totalitarizem – še ni uradno obsojen? L.r. Janez KOMENDA

    • Janez

      TOLE !
      SAMO DOKAZUJE, KAKO ZELO GENOCIDNI, NESODNO MORILSKI SO BILI ?
      KPS STALINISTI , KI SO VSILJEVALI KOMUNIZEM-STALINIZEM V SLOVENIJO.
      IN STALIN PARTIZANI SO BILI TUDI -ZELO NESODNO MORILSKI ! Dokazano.
      Ubogi
      domobranci, slovenski fantje in očetje
      – so se morali celo k okupatorju
      – zateči v zaščito. Pred KPS NESODNIMI MORILCI. Res so bili grozni. KPS. L.R. J. KOMENDA

    • slosin

      …PROTI BANDITOM IN KOMUNIZMU….ZA SVOJO SLOVENSKO DOMOVINO…

      …komunajzli pa za velikega Stalina in Sovjetijo ….

      • PRIČEVALCI

        v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo

        • slosin

          ….pomembno je, za kaj so se borili!
          Glede na to, da se je komunizem skupaj s fašizmom in nacizmom izkazal kot zločinski, so se nasprotniki ta rdečih borili za pravo stvar..bili so daljnovidni za razliko od revolucionarjev, ki jim je krasni novi družbeni red crknu…tako dober je bil. …

  • Janez

    ZELO POMEMBNO JE !
    Da je bila ta prisega
    že
    proti koncu vojne.

    SLO DOMOBRANCI NISO BILI PRO-NEMŠKO USMERJENI,
    SICER BI SE NEMCEM PRIDRUŽILI ŽE PREJ.
    Pa?
    Se niso – Nemcem pridružili že prej.
    Žal so bili – žal naivno.
    Bolj proangleško usmerjeni.
    A GB SO BILI SITI VOJNE .IN SLOVENIJA JIH NI ZANIMALA.
    Gb PREDAJA
    SLO DOMOBRANCEV IN HR ENOT KPJ STALIN – Titu – bo še problematizirana.
    Poslali so jih – v nesodno smrt.

    Domobranci so bili slo domoljubno in proti Stalinu, proti komunizmu.
    Šlo
    JE PAČ ZA PRISEGO IZ SKRAJNE ŽIVLJENSKE STISKE,
    KI SO JO POVZROČILI – SEVEDA VODSTVO KPS IN KP STALIN PARTIZANI
    PROTI VERSKI, RAZLAŠČEVALSKO
    USMERJENI,
    Z GENOCIDNIMI NAMENIDO VSEH
    – NESTRINJAJOČIH SE S STALINOM. Splošno znana dejstva o zločinski KPS, KPJ. L.r. J. KOMENDA

  • upornik22

    joj grozne slike kje ste jih pa dobili če smem prašat

    • Olga

      Iz takratnih časopisov.

  • Olga

    Slaba vest levakov! Kakšna gužva “pričevanj”! Laž je nesmrtna duša komunizma! Komunizem=nacizem=fašizem!

    • Janez

      Točno to ,
      cenjena gospa !

      Posamezniki – večinoma potomci
      povojnih nesodnih KPS, KPJ nesodnih ” klavcev” Slovencev !
      So?
      “SFRUSTRIRANI” ! Zakaj ?
      – MONOPOLNE URADNE KP, ZK MONOPOLNE OBLASTI – NI VEČ.
      – Le neuradno delujoča ex KP. ZK omrežja, krogi itd.

      – Pravih, nad 90 let starih “partizanov” – je že zelo malo.
      Tudi oni so vedno bili in so vedno – bolj – frustrirani.
      Ena
      moja preko 90 let stara vitalna soseda
      , ki je za leto, dve kot zelo mlado dekle bila v partizanih ( tja se je umaknila na “varno” )
      – je bila takointako vedno – zaradi nasilja vezanega na partizane !
      Zadnje čase – pa kar nekako – pojokava – češ?!
      Vedno manj nas je
      – ex partizanov
      – nas imajo vedno bolj
      – za “navadne morilce in kriminalce” itd.

      Dejansko
      – je vedno težje – ohranjati – “lepo” podobo partizanstva.
      A?
      KAKORKOLI ŽE ?
      OBVELJA NAJ PRAVA, REALNA – RESNICA !
      Ne
      GLEDE NA ČUSTVA ALI NAZORE – POSAMEZNIKOV !
      Vsekakor ,
      JE BILA T.I. “OSVOBODITEV”
      OB ODHODU NEMCEV
      – ŠE NAJBOLJ PODOBNA – O K U P A C I J I !

      BILA ŠE NAJBOLJ PODOBNA – OKUPACIJI – VSEKAKOR !
      Znano
      je takojšnje
      – t.i. “čiščenje” terena, množični in manjši – nesodni – KP pomori.
      In – takojšnja
      VOJAŠKO – UPRAVNA
      VZPOSTAVITEV KPS, KPJ STALIN KOMUNISTIČNE
      – UPRAVE IN OSREDNJE TER LOKALNE OBLASTI ! Po krajih Slovenje.
      Absolutno – popolnoma – nova oblast ! KPS, KPJ STALIN- KOMUNISTIČNA !
      SEVEDA.
      Sestavljena – izključno
      – iz absolutno osrednji KPS, KPJ lojalnih – ljudi

      KOMUNIZMU ODKRITO NASPROTUJOČI
      – SLO DOMOBRANCI – IN NJIH SORODNIKI – SO ODŠLI !

      LJUDJE, NAŠI SOROJAKI ,
      MOJI SORODNIKI, KI SO BOLJ ZADRŽANO NASPROTOVALI
      – PA SO – LETA 1945 – OSTALI .
      IN
      SO BILI – SMO – RAZOČARANI – NAD KOMUNIZMOM. Ostajamo razočarani ! L.r. J. KOMENDA
      P.S.
      HOČEMO NOVO, PRENOVLJENO, DOMOLJUBNO,
      NAŠO
      SEVEDA – NEKOMUNISTIČNO SLOVENSKO SLOVENIJO.. Uresničimo jo. L.r. J. KOMENDA

  • MEFISTO

    Pričevalci, ki imaš dolgi gobec, ti najbrž veš, kdo je Roesenrju sestavljal sezname za streljanje in kdo je temu pooblaščencu iz OFsporočal imena in naslove nesrečnikov?

  • Janez

    TOTALITARNO
    MORILSKO IN GENOCIDNO
    STALIN- KOMUNISTIČNO NASILJE SLO KPS KARDELJ, MAČEK, M. RIBIČIČ&COMP. – VODSTVA !
    Pred
    EVROPSKA SODIŠČA – PRIPRAVLJENO IN ČIMPREJ !
    Tale !
    “PRIČEVALCI”
    NAM JE SLO DOMOLJUBOM – PRAVZAPRAV – STORIL ” U S L U G O ”

    NAZORNO JE POKAZAL,
    KAKO HUD IN TUDI MNOŽIČEN ODPOR – JE VZBUDILO ?!
    KPS NASILNO, MORISKO
    VSILJEVANJE – SLOVENCEM – TUJEGA VKP B STALIN KOMUNIZMA.
    NI
    ŠLO
    ZA KAKO “NARODNO IZDAJSTVO” –
    PAČ PA ZA MNOŽIČEN,
    DOMOLJUBEN, PROTIKOMUNISTIČEN ODPOR PROTI KPS ! L.r. J.KOMENDA
    P.S.
    “PRIČEVALCI” SE JE DOBRO NASTRELJAL – V LASTNO KOLENO.
    KPS STALIN KOMUNISTI – RES NISO BILI PRILJUBLJENI NITI ZAŽELENI.
    PRAVZAPRAV – SO BILI OD NAS SLOVENCEV – OSOVRAŽENI. To je “PRIČEVALCI” dokazal.
    Namreč: nezaželenost in osovraženost KPS STALIN KOMUNISTOV IN PARTIZANOV.
    TO – JE DOKAZAL.
    PREPOZNO – ” DOKAZAL” !?
    ŽRTVE KOMUNISTIČ EGA TERORJA ŽE IMAJO SPOMENIK NA KONGRESNEM TRGU. A ne ?

  • Ja samo jeza je pravi odgovor na ta dejanja.

  • cosmosjasnovidec

    Torej je tukaj pojasnilo zakaj so pobijali tudi ženske in otroke kateri niso sploh imeli pojma o ničemur.
    Ravno to mi nikakor ni bilo razumljivo čeprav sem predpostavljal,da zaradi česa takega.
    Vsaj otroke,če že ne še zensk bi prekleta komunajzerska golazen lahko postila pri miru in jih dala v kako rejo.
    Vprašanje pa je koliko komunajzerskih morilcev kateri so sodelovali pri teh pobojih se nahaja še morebiti danes med živimi,ker so očitno pobijali tudi otroci te komunajzerske golazni.
    Za komunajzarske morilske izmečke kateri so pobijali narod vse do leta cirka 1999 seveda ne več tako javno ampak predvsem z prirejenimi nesrečami itd.se ve,da še smrduhi tlačijo zemljo ampak jih nihče ne pozove na odgovornost ter jim dodeli ustrezne kazni.

  • Janez

    Ja, ja !
    Razni verjetni potomci občudovalcev Stalina !
    Bi nam radi prikazali
    slo domobrance — drugačne in predvsem slabše – kot so bili !
    ?
    A?
    Njihove razlage , ki nam jih vsiljujejo – na pijejo več vode !
    Ta
    SERIJA KOPIJ NEKIH REŽIRANIH TEKSTOV
    O “DOMOBRANSKEM TERORJU, MORJENJU” – KAŽE LE ?
    Koliko
    ODPORA IN KAKO MORILSKO VSILJIVA IN NESPREJEMLJIVA
    JE BILA ZA VEČINO SLOVENCEV
    – NESODNO MORILSKA KP, OF STALINSKA “BORBA” ZA OBLAST. !
    PREDVSEM – DO SONARODNJAKOV !
    KPS VODSTVU IN KPS STALIN PARTIZANOM JE ŠLO ?
    PREDVSEM ZA PODJARMLJENJE – SONARODNJAKOV, SLOVENCEV.!
    Saj
    KPS STALIN PARTIZANI NEMCEV
    – SAMI SPLOH NE BI MOGLI PREGNATI. Jih tudi niso. Sami so odšli. Mar ne ? L.r. J. KOMENDA
    P.S.
    VELIK IN MOČAN ODPOR DO KOMUNIZMA
    – NAM JE “PRIČEVALCI” DOBRO PONAZORIL.. “Uslugo” nam je storil.
    Slovenci večinsko KPS STALINOV IN STALIN PARTIZANOV – RES NISO MARALI.
    “ZMAGA” KPSTALINOV JE BILA – NESODNO MORILSTVO SOONARODNJAKOV. Predvsem to. Se zdi.

  • PRIČEVALCI

    Kaj so počeli domobranci z ujetimi partizani? Tisto, kar danes počenjajo barbarski mudžahedini! – SEKALI GLAVE!

    https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Obglavljanje_partizana_(2).jpg

    ….. sekanje glave ….

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-95-slo.php

    ….. glava še ni do kraja odsekana ….

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-97-slo.php

    Fašist je zamahnil drugič …

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-98-slo.php

    Šele po drugem udarcu je padla glava partizana…

    http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/foto-99-slo.php

    • Janez

      TU OBVLAVLJALEC “PRIČEVALCI” KI NEKOREKTNO KOPIRA
      NE PA SAM PIŠE. – NE GRE ZA NEPOTVORJENA ŽIVA PRIČEVANJA
      ŽE PREJ REŽIRANE TEKSTE IN SLIKE – PRIPISUJE
      OBGLAVLJANJA – IZKLJUČNO – DOMOBRANCEM ! Kar zagtovo – ni korekt.
      Kolikor vem,
      SO OBGLAVLJANJA IZVAJALI BOLJ NEMCI IN ITALIJANI,
      KO
      SO OB PRILIKI SVOJIH AKCIJ – ZAJELI KAKE PARTIZANE !
      Znana je tissta slika
      obglavljanja, ki so ga izvedli Nemci pri Idriji
      OB PRILIKI NAPADA NA PARTIJSKO ŠOLO V CERKNEM.
      NAJ
      O TEM POVE KAJ VEČ KDO, KI JE BOLJ SEZNANJEN S TEM.
      V
      CERKNEM JE ŠLO ZA NAPAD NA – TEČAJNIKE- PARTIZANE,
      KI SO JIM VSILJEVALI VKP B STALINOV KOMUNIZEM- V GLAVE.
      PRI
      PARTIZANIH NIKAKOR NI ŠLO ZA ODPOR PROTI OKOPATORJU IZ DOMOLJUBJA !
      Ampak
      ZA PARTIJSKO NAČRTOVANI – VKP B STALINISTIČNI NASILEN PREVZEM – OBLASTI
      NAD NAMI, NAD SLOVENSKIM NARODOM.
      GRE ZA NA NA NESODNEM KPS STALINISTIČNO-KOMMUNISTIČNEM MORILSTVU
      VSEH NASPROTUJOČIH
      TEMELJEČ PREVZEM IZKLJUČNO – KPS, KPJ – OBLASTI.OBLASTI ! Dejstvo. L.r. J. Komenda

  • MEFISTO

    PRIČEVALCI, počenjaš to, kar pišeš, iz obupa ali zaradi enostranske informiranosti?

    Medtem ko se mi pogovarjamo o desettisočih in desttisočih nedolžnih žtev partizanov, OF in partije, ti na prste leve roke šteješ domnevne žrtve med simpatizerji novega zločinskega reda.

    Pa še te so večinoma rdeči podtaknili domobrancem, kajti partija in OF sta imeli vedno na zalogi dovolj mrtvakov, ki so jih razkazovali in v katerih so malo prej ravno zaradi takih namenov upihnili luč življenja.

  • MEFISTO

    Sočustvujem s takimi kot so PRIČEVALCI in ostali nicki, ker si morajo na stara leta priznati, da so se motili celo svoje zvoženo življenje.

  • Koyaanisqatsi

    Izjemno me zanimajo zgodovinski viri za domnevni načrt pokola ”vsega kar ni komunistično” iz leta 1945 ter govor Anteja Novaka poleti 1943 v Loški dolini. Kar članek navaja v teh dveh besedilih je skrajno šokantno zato me resnično zanima verodostojen vir teh informacij. Članek je sicer pisan v podobno čustvenem tonu kot na drugi strani Mučeniška pot k svobodi zaradi česar vedno avtomatično podvomim v verodostojnost zapisa. Odsotnost virov te dvome samo še okrepi. Pred časom je okoli krožil domnevni in podobno šokanten govor Moše Pijadeja iz prvega zasedanja Avnoja, domnevno najden v četniškem delu beograjskega vojaškega arhiva, za katerega pa se je pozneje izkazalo, da ga tam ni in verjetno sploh ne obstaja. Še posebej, ker so na prvem zasedanju Avnoj govore stenografirali, ne zapisovali. Zato so navedbe virov za objektivnost in verodostojnost zapisa nujne. Sicer glede pokolov ne dvomim preveč, da so opisi resnični, ker so nedoumljivo sadistični klavci obstajali na obeh straneh – komunistični in protikomunistični.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!