V luči vedno pogostejših terorističnih napadov je varnost še večja dobrina kot sicer, zato je članstvo v Zavezništvu Nato še toliko bolj pomembno. Med drugim je zelo pomemben 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki zagovarja kolektivno obrambo, kar pomeni, da oboroženi napad na eno članico pomeni napad tudi na vse ostale članice. V luči negotovih razmer je zato naravnost nerazumljivo, kako je lahko nekdanji predsednik republike Milan Kučan v začetku meseca v Črni Gori izjavil, da Nato predstavlja svetovnega policija, ki se ga moramo bati.
Gospodarska zbornica Črne Gore je namreč v začetku novembra v Budvi organizirala konferenco na temo geopolitičnega povezovanja na Balkanu. Poleg Kučana sta se konference udeležila tudi njegova nekdanja soborca Milo Đukanović in nekdanji diplomat SFRJ Budimir Lončar. V oči zagotovo najbolj bode informacija, da je Kučan po navedbah črnogorskih Vijesti izjavil, da Nato, v katerega je vstopila Slovenija, nima veliko skupnega z Natom, v katerega je vstopila Črna Gora kot 29. članica Zavezništva in dodal, da je takrat to predstavljalo del prestiža, danes pa grožnjo, ki se jo je treba bati, je povedal zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije.
Od nekdaj naklonjen Rusiji
Prav tako se je Kučan dotaknil dejstva, da ima Slovenija na ruski meji 50 vojakov in komentiral, da se mu to ne zdi potrebno, s čimer je izrazil nestrinjanje s sodelovanjem Slovenske vojske na Natovi misiji na Baltiku. Pri tem se je navezoval na prepričanje, da ni povsem jasno, ali ob obstoju raznovrstnih interesov, torej Zahoda in Rusije, interesi Zahoda predstavljajo interese ZDA ali Evrope. Tovrstna izjava nas zelo preseneča glede na to, da je bil Kučan od nekdaj zelo naklonjen Rusiji, zavezništvu Nato pa ne.
Slovenija bi lahko prej postala del Zavezništva
O njegovi naklonjenosti Rusiji priča podatek, da je prav on tisti, ki je odgovoren za kasnejše članstvo Slovenije v Natu. V januarju leta 1994 je bilo namreč uradno kosilo takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona z državami višegrajske skupine v češki prestolnici. Glede na to, da je bil na neuradni del srečanja povabljen tudi Kučan in je veljala diplomatska formula štiri plus ena, je naravnost žalostno, da ta na depešo, ki je bila poslana v Ljubljano, ni odgovoril glede na to, da je Slovenija predstavljala resno kandidatko za vstop v Nato. Zaradi tega Slovenija že leta 1999 ni bila sprejeta v Nato in le vprašamo se lahko, kakšne posledice bo imelo obnašanje Kučana v tem primeru. Bomo morda zaradi tega bolj izolirani na nekaterih področjih?
Kučan je vse to izjavil ravno v obdobju, ko je potekalo sojenje proti tistim posameznikom, ki so poskušali s pomočjo ruskih obveščevalcev izvesti državni udar in s tem preprečiti, da bi Črna Gora postala del Zavezništva. Na Sky Newsu so med drugim poročali o tem, kako je bila Rusija vpletena v poskus puča na lanskih parlamentarnih volitvah v Črni Gori in poskus atentata na Mila Đukanovića, Rusija pa seveda svojo vpletenost zanika.
Glede na to, da je ameriško veleposlaništvo v Ljubljani po Kučanovem napadu dejalo, da je Nato tisti, ki predstavlja utelešenje edinstvene vezi med ZDA in Evropo, katerega skupni cilj je v nevarnem okolju ohranitev miru in varnosti, je naravnost neprimerno, da je ta izrazil tako sovražni odnos do Nata, glede na to, da je celo predsednik Pahor med obiskom šestih ameriških senatorjev avgusta letos poudaril slovensko zavezanost vojaškemu zavezništvu. Očitno Kučan, kateremu tudi osamosvojitev ni nikoli (in še danes ne) predstavljala intimne opcije, nikakor ne more prikriti svojega sovraštva do Nata, čeprav je ta izjemnega pomena za stabilnost, ne le Slovenije temveč celotne Evrope.
N. Ž.