Čas je, da se pri založenih oporokah popravijo krivice: Odškodnine za oškodovane

V poslanski skupini SDS predlagajo vzpostavitev centralnega registra oporok in izplačilo odškodnin za nerazglašene oporoke. “Centralni register vseh oporok naj vodi Vrhovno sodišče RS in to zastonj, oškodovanci zaradi nerazglašenih oporok pa so upravičeni do odškodnine,” so dejali v SDS.

Na predlog poslanske skupine SDS so poslanci na nadaljevanju decembrske seje obravnavali novelo zakona o dedovanju in predlog zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok.

Afera o založenih oporokah ni pozabljena
Uvodoma je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak spomnil na odmevno afero, ko je javnost izvedela, da so številna okrajna sodišča po vsej Sloveniji od leta 1945 založila kar 5.329 oporok. Sprva so sodišča sicer trdila, da je bilo založenih oporok 945, vendar se je kasneje izkazalo, da je bilo toliko oporok založenih od leta 1991 do danes, od leta 1945 do danes pa jih je bilo, kot rečeno, založenih kar 5329.

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak, (foto: STA)

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak, (foto: STA).

Krivico slovenskih sodišč bi rešili z odškodninami
V SDS menijo, da bi krivico, ki so jo z založitvijo oporok povzročila slovenska sodišča, rešili z odškodninami za vse tiste, ki so neupravičeno ostali brez zapuščine. Po našem mnenju in po mnenju mnogih pravnikov, tudi nekateri sodniki so se že izrekli o tem, so stvari zastarale in jih v okviru obstoječega pravnega sistema ni mogoče rešiti, zato smo v SDS spisali poseben zakon,” je razložil dr. Gorenak. V zakonu pa urejajo tudi odprta vprašanja v zvezi s tistimi posamezniki, ki so prejeli zapuščino in niso vedeli, da obstajajo oporoke, po katerih bi njihovo zapuščino morali prejeti drugi ljudje. “V vsakem primeru  mora nekdo dobiti odškodnino,” je še dodal dr. Gorenak.

“Pravica do zasebne lastnine in dedovanja je s 33. členom Ustave Republike Slovenije po letu 1991 tudi izrecno določena kot človekova pravica, zato je jasno, da imajo takšna ravnanja sodišč neustavne posledice, ki jih je treba seveda odpraviti,” pa je bila jasna poslanka Anja Bah Žibert.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert, (foto: STA)

Poslanka SDS Anja Bah Žibert, (foto: STA)

Novela zakona o dedovanju bi preprečila omenjena ravnanja
Da bi v prihodnje preprečili omenjena ravnanja, so v poslanski skupini SDS pripravili še novelo zakona o dedovanju. Zakon, ki so ga vložili, predvideva:

  1. predlog vzpostavitve centralnega registra vseh oporok v Republiki Sloveniji pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije,
  2. predlagajo, da Vrhovno sodišče to vodi zastonj.

“Če imamo državo in Vrhovno sodišče ter sodstvo, ki je najdražje v Evropi, potem pa lahko še tiste oporoke vodijo za ta denar zastonj, da državljanom ne bo treba plačevati. To je osnovni predlog tega zakona,” je razložil dr. Gorenak.

“Mislim, da gre tukaj za civilizacijsko vprašanje. Gre za vprašanje tega, kakšna družba dejansko smo, kako priznavamo dedno pravo tudi v lastninskih pravicah. Ali ga ali ga ne, in če ga pri nekaj več kot pet tisoč primerih na ozemlju Republike Slovenije nismo, potem ga moramo danes,”  je prepričan poslanec mag. Andrej Šircelj.

Koalicija ni podprla niti enega samega zakona opozicije
Obenem je dr. Gorenak izrazil nestrinjanje z že nekaj časa trajajočo prakso, saj predsednik Državnega zbora opozicijske predloge zakonov in priporočil uvršča na dnevni red seje v petek, ko ni glasovanj, zato koalicijski poslanci že zelo zgodaj zapustijo dvorano in ne sodelujejo pri razpravi. Dodal je še: “Ta koalicija ni podprla enega samega zakona, ki je nastal pri tistih, ki so vodili Evropsko unijo.”

I. K.