Se jim bo zrušilo “nebo” nad glavo? Prebivalcem Koroške Bele grozi plaz, hujši od tistega pred 18 leti v Logu pod Mangartom!

Ekipa Drugorazredni na obisku na Koroški Beli v Občini Jesenice, kjer domačinom grozita ne eden, ampak dva zelo aktivna plazova. Foto: Nova24TV.

Prebivalci vasi Koroška Bela pri Jesenicah so lokalne in državne organe pred dvema letoma ponovno opozorili, da se nad njihovimi glavami premikajo tla. Vasi namreč grozita dva zemeljska plazova; orjaški in speči Urbas ter nekoliko manjša, a precej bolj živahna Čikla. Slednja je pred več kot 200 leti vas že na pol zasula in odnesla več deset hiš. Poznavalci zdaj opozarjajo, da sta plazova spet zelo aktivna, a razen tega, da je na pomoč k meritvam poklicala geologe, država ni še ničesar postorila. Vaščani so ustanovili celo svojo civilno iniciativo, ki trka na vest lokalnim in državnim organom, da se ne bi ponovila tragedija izpred 18 let, ko so v Logu pod Mangartom šteli mrtve.

Ekipa Drugorazredni se je po neugodnem terenu uspela prebiti in posneti od blizu oba grozeča plazova, ki bi lahko zasula naselje s kar 2.000 prebivalci. Posnetek si oglejte na tej povezavi:

Ekipa Drugorazredni se je odločila tudi sama obiskati Koroško Belo. Do obeh plazov nas je popeljal domačin Janez Vilman, ki Urbasa in Čiklo spremlja že več kot pol stoletja. “Še lani jeseni je bil material višje, plaz se je premaknil za najmanj en meter, v preteklih letih pa se je znal premakniti tudi za več deset metrov,” pravil Vilman, ki je teren ravno nekaj dni prej raziskoval tudi z geologi.

Geologi delujejo pod vodstvom dr. Tine Peternel, ki področje Koroške Bele izjemno dobro pozna, saj je v okviru svoje doktorske dizertacije raziskovala ravno plazoviti teren nad to vasjo. “Problem Koroške Bele je v tem, da sama vas leži na vršaju, ki je posledica nekega preteklega dogodka. Gre za specifično mešanico kamnin, ki so zelo zdrobljene, v neposredni bližini obeh plazov pa se nahajata dva potoka. To pomeni, da so dane vse okoliščine, da se ob nenapovedanem dogodku, ob naravni nesreči, kot je potres, lahko material odlomi in se vsuje v strugo, se zmeša z vodo in v obliki drobirskega toka krene proti vasi,” pravi Peternelova.

Dr. Tina Peternel iz Geološkega zavoda Slovenije priznava, da bi se lahko na Koroški Beli ponovila katastrofa izpred 18 let, ko je plaz Stože odnesel Log pod Mangartom. (Foto: Nova24TV)

Izpolnjene vse tri potrebne komponente za nastanek uničujočega drobirskega toka
Takšen drobirski tok je pred 18 leti zasul tudi Log pod Mangartom, kjer je umrlo sedem ljudi, zasulo je ceste in mostove. Peternelova opozarja, da je ravno Koroška Bela tista slovenska vas, kjer bi se lahko ponovil plaz takšnih razsežnosti, govorili pa bi o katastrofi, saj gre za naselje z razvito infrastrukturo in dva tisoč prebivalci.

Zaskrbljeni nad (ne)ukrepanjem države so domačini, sami sebe kličejo »Blani«, ustanovili civilno iniciativo, ki opozarja na nevarnost pred plazom. “Pred več kot 200 leti je že udaril, zasul je 40 hiš. Takrat je bila to približno polovica vasi,” pravi domačin Andrej Palovšnik, ki opozarja, da bi morale oblasti priskočiti na pomoč pri preventivi, ne pa šele potem, ko je prepozno. Civilna zaščita namreč v Sloveniji dobro deluje, a takrat se lahko štejejo že mrtvi.

Domačin Andrej Palovšnik poudarja, da je plaz pred 200 leti že zasul 40 hiš, takrat je bila to približno polovica vasi. (Foto: Nova24TV)

Občina Jesenice naročila “preučitev” terena šele z evropskimi sredstvi
Občina Jesenice je pred dvema letoma zaradi jeze zaskrbljenih domačinov le uspela pridobiti evropska sredstva, v okviru katerih ministrstvo za okolje in prostor izvaja analizo in kartiranje območja. Končno poročilo bo podano letos, domačin Janez Vilman, ki plaz spremlja 50 let, pa ne pričakuje dobrih novic. “Glede na to, kako hitro se oba plazova premikata v zadnjih dveh letih, me resnično skrbi. Čakam na odločitev ministrstva, da nas preseli. Usoda je zdaj v njihovih rokah,” opozarja.

Koroška Bela šteje 2.000 prebivalcev. (Foto: Nova24TV)

Ena največjih katastrof zaradi zemeljskega plazu se je zgodila le nekaj sto kilometrov od Slovenije, na jezu Vajont v Italiji
Zemeljski plazovi so bili v preteklosti pogosto posledica pretiranega človekovega poseganja v okolje. Geologi so jih pogosteje našteli predvsem tam, kjer so občine spreminjala nezazidljiva območja v zazidljiva, kako hude posledice pa ima lahko igranje z naravo in ignoriranje strokovnjakov, pa še kako dobro vedo le nekaj sto kilometrov od slovenske meje, v sosednji Italiji. Takrat za uničujoče posledice nesreče sicer nihče ni odgovarjal, čeprav država ni upoštevala geologov in domačinov, ki so opozarjali, da je gradnja jezu pod goro Toc, nedaleč od Benetk, zaradi nestabilne geološke sestave neprimerna. Takrat se je del gore podrl v jez, nastal je 250 metrov visok cunami, uničujoči val pa je odplaknil vas Longarone in vzel 2.000 življenj. Približno toliko, kot jih danes živi na ogroženi Koroški Beli.

Jez Vajont pod Goro Toc je bil neprimeren zaradi nestabilne geološke sestave, a država v 60. letih mnenja geologov ni želela upoštevati, kritične novinarje pa je tožila. In potem se je zgodila katastrofa. (Foto: Nova24TV)

Zemeljskim plazovom v Sloveniji izpostavljena več kot četrtina ozemlja
No, slovenski teren je še najbolj podoben avstrijskemu. V Avstriji karte nevarnih območij, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi, izdelujejo že več kot 40 let. Pri nas niti osnovna evidenca preteklih plazov ni popolna, čeprav tla plazijo pogosto.

“Slovenija je morfološko zelo razgibana država, samo deset odstotkov naše države predstavlja ravnina, torej naklon, ki je manjši od petih stopinj; geološka sestava je zelo pestra, to pomeni, da imamo različno klasične sedimente in kamnine, ki so različno podvrženi plazovom. Lahko rečemo, da je skoraj četrtina našega ozemlja podvržena plazovom,” pojasnjuje dr. Mateja Jemec Auflič iz Geološkega zavoda Slovenije. Po njenem mnenju v Sloveniji različne institucije različno beležijo podatke o plazovih, trenutno pa ni nekega centralnega enotnega beleženja o nastalih plazovih, vendar se trudijo vzpostaviti sistem in aplikacijo, ki bi bila v pomoč celotni državi. Gre za aplikacijo e-plaz.

Dr. Mateja Jemec Auflič opozarja, da je v Sloveniji četrtina ozemlja izpostavljena nastankom zemeljskih plazov. (Foto: Nova24TV)

Državne institucije premalo naredijo na področju preventive, čeprav se plazov ne da v celoti preprečiti
Dr. Matjaž Mikoš,
dekan na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, pa opozarja, da so problem predvsem potencialno nestabilna območja, ki lahko ob določenih pogojih splazijo, pa razmočenje tal, preusmerjanje voda, dodatna obtežba – kar pa je težko napovedati vnaprej, to so človekovi posegi, velikokrat človek s svojim nepremišljenim posegom v okolje sam sproža zemeljske plazove. “Te pa je težko imeti v evidenci plazov, saj niso aktivni, lahko pa bi se sprožil,” je povedal za oddajo Drugorazredni.

Premalo se naredi na področju preventive, opozarja dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Pa tudi zakon se ne izvaja dovolj učinkovito. (Foto: Nova24TV)

Take strokovne podlage bi po Mikošovem mnenju sicer moralo izdelati ministrstvo za okolje in prostor v skladu z zakonom o vodah. “In tak dokument bi bil v pomoč uslužbencu ARSO, ki daje vodna soglasja, ali občinskemu, da ne bi sprejel zazidalnih načrtov ali rabe tam, kjer se lahko sprožajo potencialni plazovi.” Mikoš še pravi, da v Sloveniji dobro delujemo na področju varnosti pred zemeljskimi plazovi, dobro delujemo na področju kurative, gasilcev, posega, toda to je samo en segment. “To je takrat, ko do nečesa pride, mi pa bi morali preprečevati, da bi do tega sploh prišlo, da bi pa jih popolnoma preprečili, pa je seveda povsem nemogoče.”

Denarja za sprotno sanacijo grozečih plazov ni, priznavajo na ministrstvu
Iz ministrstva za okolje in prostor so nam sicer odgovorili, da proračunske možnosti Slovenije v obdobju med 2010 in 2016 niso omogočale sprotnega aktivnega pristopa k reševanju problematike. Tako so sicer izvedeni skoraj vsi varovalni ukrepi na območju plazu Stože, plazu Strug nad Kosečem, plazu Podmark  in plazu Gradišče nad Prvačino. Na plazu Macesnik, plazu Slano blato ter plazu Šmihel nad Ozeljanom pa je treba premike zemljine še ustaliti. Za izvedbo vseh načrtovanih ukrepov znašajo ocenjena potrebna sredstva v skupni višini okoli 35 milijonov evrov, kar načrtujejo, da bo zagotovljeno v naslednjih letih.

Sanacija plazu Stože v Logu pod Mangartom še ni povsem zaključena. (Foto: Nova24TV)

Poleg navedenih sedmih plazov velikega obsega je v Sloveniji evidentirano okoli 600 pojavov plazenja, ki so se sprožili izven dogodkov, ki se obravnavajo po zakonu in za katere ni pravega sistemskega vira za financiranje sanacije. “Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da je izvirna pristojnost lokalnih skupnosti tudi odprava posledic naravnih nesreč, ter da lokalna skupnost nastopa v procesih odločanja o uporabi prostora kot nosilka urejanja prostora na svojem območju in da na ta način tudi pomembno vpliva  na dejansko rabo prostora in iz tega naslova pridobiva tudi določena sredstva (npr. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča),” so pojasnili na ministrstvu.

Za sanacijo vseh že evidentiranih pojavov plazenja tal  znaša ocenjena vrednost potrebnih sredstev preko 200 milijonov evrov. Proračunske možnosti, tako še na ministrstvu za okolje in prostor, pa v preteklosti niso omogočale sprotne sanacije plazov. Zato se bo problematika sanacije zemeljskih plazov reševala v okviru možnosti  državnega proračuna  in proračunov  lokalnih skupnosti na vsakoletni ravni.

Ko smo zapuščali ogroženo Koroško Belo, ki ji grozi katastrofa, smo lahko ugotovili, da so zemeljski plazovi kljub vsemu še vedno zelo zanemarjena nevarnost. Oblasti ukrepajo šele, ko je prepozno. Nihče pa točno ne ve, kdaj bo nad glavami nedolžnih vaščanov usodno zabobnelo. Morda čez 100 let, morda pa že jutri.

Luka Svetina [povzeto po oddaji Drugorazredni]

 

  • Jan Kovalski

    Ena največjih katastrof zaradi zemeljskega plazu se je zgodila le nekaj sto kilometrov od Slovenije, na jezu Vajont v Italiji … Takrat se je del gore podrl v jez, nastal je 250 metrov visok cunami, uničujoči val pa je odplaknil vas Longarone in vzel 2.000 življenj. Približno toliko, kot jih danes živi na ogroženi Koroški Beli.
    ========================

    To ni precizno napisano. Namreč, plaz se ne more podreti v jez ampak kvečjemu na jez. Jez je gradbeni objekt, ki omogoča nastanek akumulacijskega jezera.

    SSKJ
    jéz -a in -ú m, mn. jezóvi stil. jézi (ẹ̑) naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki; voda teče čez jez; betonski jez; jez pri elektrarni

    Plaz se je dejansko zrušil v jezero, zaradi tega ker je voda razrahljala brežine hriba, in povzročil velik val, ki je pljusknil preko jeza.
    Jez je ostal cel in se ni zrušil, ostal tako rekoč nedotaknjen, in si ga lahko še danes ogledamo:

    https://www.youtube.com/watch?v=FBV1yXDnvPQ

  • Zgornji

    Najboljša Rešitev : Selitev na Boljši prostor. Namesto migrantičev .

  • Joža

    Feng šui Koroške Bele je grozen. Kitajci so te stvari vedeli že pred tisoč leti. Možnosti sta dve: ogromni debeli betonski zidovi, drug za drugim po koritu potoka, z luknjo spodaj za pretok vode, debeli 5 metrov in visoki trikrat toliko, ali pa SELITEV.

  • xtc

    Ah,kdo živi predvsem tam?
    Slovenci?

    Levaki,bi se sekirali,če bitan živeli negroidi,pakistanci,Afganistanci Palestinci,Iranci in ostali Arabci in levaki,za Slovence jim ni mar.

    • Frank Novak

      Slovenci smo pac narod hlapcev. Slovenec je najmanj vreden v Sloveniji.
      Zal… to vem iz lastne izkusnje. Ko sem se leta 1977 preselil v ZDA kot mlad ekonomist sem se najbolj bal da bo kaksen fousljiv Slovencelj iz Ekonomske Fakultete poslal kako slabo priporocilo mojim novim Ameriskim sefom.
      Americani so me spodbujali da bi naredil cim vec, Slovenci metali polena pod noge.
      Glede na to da sta bila moja stricka Kardelj in Macek so me onemogocali manj kot druge… Kaj se sele dogaja druim po Sloveniji si lahko samo predstavljam.

  • Frank Novak

    …”Se jim bo zrušilo “nebo” nad glavo? Prebivalcem Koroške Bele grozi plaz, hujši od tistega pred 18 leti”…
    POPOLNOMA VSEENO JE CE JIH POKOPLJE PLAZ. SAMO DA NE BI SE TJA PRESELILA KAKA ISTOSPOLNA DRUZINA.

  • Danijel Magajne

    Veliko vem o plazu izpod Stožja v dolino Mangrtskega potoka. Dobro vem, da sem bil takrat morda “preveč” kritičen do odločitve, da se krajani lahko vrnejo v “varne domove”, kar sem odgovornim iz štaba po telefonu sporočil pozno zvečer pred katastrofo. Žal pa tega nisem sporočil gasilcem v Logu pod Mangrtom, ker tega dne nisem mogel prisostvovati strokovnemu ogledu plazu in v svoje dvome nisem mogel biti dovolj gotov. Plaz je kljub obilnemu deževju miroval skoraj dva dni. Gramoz, skalovje, blato in voda so bili v relativno (v primerjavi z brežino, po kateri je zdrsnil zemeljski plaz) zelo položni (ca 3 x bolj) dolini Mangartskega potoka med seboj varno ločeni! Nihče takrat ni mogel vedeti in nihče ni pomislil, da je dve leti prej visoko v brežini lahko vzporedno z njo počil skalni masiv. Ampak je bil takrat počen! Razpoka je nastala pri potresu samo dve leti ali celih ca 800 dni prej. Veliko vode v razpoki je povzročilo pritiske, ki so ločen del bribine prevrnili in potem so se kot kocke s stranicami velikosti do ca 4 m veliki kamniti kosi zvalili v dolino in zgoraj opisane “stabilne” sestavine zmešali v maso podobno tekočemu betonu. Tako sem namreč šele več mesecev kasneje ugotovil vzrok utekočinjanja ogromne gmote mirujoče plazine v katastrofalno hiter gruščnati (murasti) tok.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!