V ponedeljkovi oddaji Dialog na Nova24TV je gostoval mag. Branko Grims, ki je z voditeljem oddaje Aleksandrom Rantom spregovoril o nevarnosti radikalnega islama, globalnih podnebnih spremembah, marakeškem sporazumu in nujnosti ohranitve svobode govora.
Grims se je takoj na začetku obregnil ob poimenovanje marakeškega Globalnega dogovora o varnih, urejenih in rednih migracijah (GCM), ki po njegovem mnenju glede na število držav, ki so od dokumenta odstopile, ne more biti še naprej imenovan globalni.
Ob tem sta z Rantom izpostavila, kako se, čeprav je levica pol leta trobila, kako je dogovor “nezavezujoč”, zdaj govori za države, ki želijo odstopiti, kakor je to napovedal novi brazilski predsednik Jair Bolsonaro, da to ni mogoče. Slovenski zunanji minister Miro Cerar je tako dejal, “da Brazilija ne more odstopiti od nezavezujočega dogovora in da zaradi novega desničarskega predsednika bo morda malo manj zvesto izpolnjevala zaveze iz nezavezujočega dogovora”, je povedal Rant.
Utopija multikulturne družbe skregana z realnostjo
Grims je ob tem dodal, da je Cerarju ušla še večja neumnost, ko je trdil, da bo morala Brazilija v skladu z nezavezujočim GCM preganjati sovražni govor in “vse, kar je temu podobno”. Grims je ob tem poudaril, da se za levico sovražni govor začne tam, kjer jim zmanjka protiargumentov.
Pomembno je tudi poudariti, da utopična multikulturna družba ne more obstajati. Grims je izpostavil mesto Blackburn v Angliji, v katerem je trenutno najti eno nemuslimansko družino na 100 tisoč prebivalcev. Preostali domačini namreč niso več mogli gledati, v kaj se njihovo mesto spreminja, ter so se odselili.
Levica podpira priseljevanje tujcev zato, ker je ne zanima blaginja Slovencev, temveč zgolj ohranjanje svojih položajev. Volivce, ki jih izgubljajo, pa tako nadomeščajo s tujci, ki so odvisni od socialne podpore. Ne zavedajo se, da na koncu dneva radikalni islam požre tudi njih, kajti multikulturalizem se vedno konča samo z vojno, da bi se lahko ponovno vzpostavila monokulturnost.
Grims je ob tem opozoril tudi na številne zamolčane stvari v slovenskih medijih. Izpostavil je primer obglavljanja, za katerega sam dvomi, da drži uradna zgodba o zvereh, poleg tega so tu še napad na slovenskega policista z mačeto, za katerega je javnost izvedela šele dve leti kasneje, in več spolnih napadov. Vse to so stvari, o katerih pa osrednji mediji ne želijo poročati, saj kvarijo sliko, ki jo gradijo o migracijah.
Radikalni islam ni evropski islam
S tem, ko so Italija, Avstrija in Madžarska zavrnile “marakeško veleizdajo”, se je Slovenija izpostavila kot država, ki s svojim odnosom migrante dejansko vabi k sebi. Sloveniji tako grozi, da bo postala slepič balkanske migrantske poti. S tem pa se samo še manjša stopnja varnosti. Kajti z migranti v Evropo prihajaj tudi radikalni islamisti. Nekaj, na kar so že leta 2015 opozarjale nemška, francoska in španska obveščevalna služba. Politika se ni zmenila za opozorila.
Ljudje se po Grimsovem mnenju ne zavedajo nevarnosti radikalnega islama. Mislijo namreč, da ker imajo prijatelja iz Bosne in Hercegovine, ki je musliman, da vedo, kaj je islam. A dejstvo je, da velja velika večina evropskih muslimanov med “pravovernimi” muslimani s preostalih delov sveta za slabe muslimane. Grims je ob tem izpostavil problem pomanjkanja vrhovne avtoritete v islamu. Tako vsaka ločina po svoje interpretira Koran in Hadize. Nekatere, ki jim niso povšeči, ne upoštevajo, medtem ko radikalni islam upošteva vse.
Klimatske spremembe
Za konec sta Grims in Rant spregovorila še o fenomenu klimatskih sprememb. Ob tem sta omenila poslanca Levice Miho Kordiša, ki v globalnih podnebnih spremembah vidi glavni razlog za migracije. Dejstvo je, da so “klimatske spremembe” samo primeren izgovor po tem, ko se je vojna v Siriji končala in se je izkazalo, da večina migrantov ne beži pred vojno.
Industrija ukvarjanja z podnebnimi spremembami je vredna 200 milijard evrov. Začelo se je s strahom, da bo zmanjkalo nafte, potem je prešlo v strah pred globalnim ohlajanjem, nato je na vrsto prišlo globalno segrevanje, zdaj so v modi klimatske spremembe. Vsako drugo desetletje neka nova fraza, s katero skušajo upravičiti enormne zneske za svoje projekte. Ob tem pa se dejansko pozablja sam vpliv na okolje. Grims je tako omenil primer nemških mest, v katerih so prepovedali vstop starejšim dizelskim vozilom. Za pot, ki bi prej vzela 9 km, morajo ti avtomobili sedaj po obvoznici narediti 27 kilometrov. Kako lahko v takem primeru sploh še rečemo, da jim gre za okolje?
Ivan Šokić