Slovenska levica financirala islamski terorizem – denar so prali tudi v podružnici NLB v Makedoniji

Datum:

Vsak dan izvemo nekaj novega v slovenski bančni aferi stoletja, ki se jo je med uporabniki družbenih omrežij že prijel vzdevek #IranNLBgate. Potem, ko je Nova24TV pred tedni prva poročala o šokantnih razkritjih Grimsove Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS), da je iranska mafija s pomočjo slovenskega političnega vrha v letih 2009 in 2010 oprala za milijardo ameriških dolarjev denarja, danes Bojan Požar na svojem blogu o političnem zakulisju Slovenije razkriva, da je Policija pod vodstvom Katarine Kresal v času Pahorjevega levega vladnega trojčka točno vedela, kaj se dogaja v Novi Ljubljanski banki, a je očitno namerno mižala na obe očesi. Zanimivo je predvsem to, da Policija pod vodstvom generalnega direktorja Janka Gorška ni našla dovolj dokazov, da bi lahko sprožila predkazenski postopek, čeprav so imeli informacije, da se je pri nakazilih v tujino z računov NLB pojavljalo na desetine reklamacij zaradi suma pranja denarja in da so Irancu Iraju Farrokzadehu v nekaterih tujih bankah zaprli račune, preden ga je Iranec odprl v NLB. Zdaj na dan prihajajo informacije, da se je denar pral tudi v nekaterih podružnicah NLB na Balkanu, afera je namreč odjeknila tudi v makedonski banki, osumljenih je več posameznikov, tamkajšnji državni tožilec je postopek začel tudi proti neimenovanemu slovenskemu državljanu.

Naj spomnimo, da slovenske banke še od časa nekdanje skupne države obvladuje tranzicijska levica, najpomembnejša zanjo pa je že od nekdaj največja, torej Nova Ljubljanska banka. Ne čudi, da levica svojega bankomata ne želi prodati, čeprav se je tako dogovorila z Evropsko komisijo. Da bi vlada ohranila politične vzvode v banki, išče izgovore, da bi odstopila od dogovora, o čemer smo na Novi24TV v preteklosti že večkrat poročali. Ni skrivnost, da je levi politični vrh v letih 2009 – 2010 moral vedeti za pranje denarja, takrat je bila na oblasti vlada Boruta Pahorja. Njegova ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal, je bila o dogajanju še najbolje obveščena, saj ji je bila posredno podrejena Policija, ki je zadevo raziskovala, a nikoli ni našla dovolj dokazov, danes poroča Požareport. Morda pa je bilo vodstvu Policije naročeno, da jih ne sme najti.

Poleg zloglasne nekdanje predsednice LDS sta za preiskavo vedela tudi takratni generalni direktor Policije  Janko Goršek, kasneje policijski diplomat v Sarajevu, in direktor kriminalistične službe, Aleksander Jevšek, danes župan Murske Sobote. Obrazložitve, ki jih je Policija danes podala Požareportu, so toge in birokratske, izgovarjajo se, da posredovani podatki o pranju denarja in njihovo preverjanje niso dosegli ustreznega dokaznega standarda za začetek predkazenskega postopka, prav tako iz vsebine obvestil niso izhajali elementi nobenega uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Šele odmevnost afere IranNLBgate je Policijo spet prisilila v to, da je preiskavo na novo odprla.

Foto: YouTube. Borut Pahor, Katarina Kresal in Gregor Golobič, slovenski oblastniki v času dogajanja afere iranNLBgate.

Predsednik Pahor se spreneveda, da premier Pahor o pranju denarja ni vedel ničesar
Najbolj bode v oči, ker niti po 12 dneh od izbruha afere še nimamo nobenega osumljenca, čeprav so nekateri politiki, med drugim predsednik države Borut Pahor, že priznali, da so vedeli za pranje denarja. V vsaki drugi resni zahodnoevropski državi bi že padale glave, za to bi poskrbel že pritisk javnost, toda v slovenskih medijih, ki jih obvladuje levica, se o aferi praktično ne poroča. Zelo slabo medijsko pokrito je tudi neumorno delo Komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom dr. Anžeta Logarja, ki je v zadnjih dneh zaslišala že več prič.

Na Novi24TV v zadnjih dneh intenzivno poskušamo izvleči odgovore od glavnih političnih akterjev v letih 2009 – 2010, a se bodisi z nami ne želijo pogovarjati, bodisi se izgovarjajo na toge zakonske predpise, da jim o tem (še) ni treba govoriti. Najbolj zanimivi odgovori na naša vprašanja so prispeli iz kabineta predsednika republike, Boruta Pahorja, ki je potrdil, da je za pranje denarja izvedel šele pred nekaj dnevi. Toda pozor, gre za predsednika Pahorja, premier Pahor je namreč obvestilo o pranju denarja v svoj kabinet dobil že jeseni leta 2010! Težava je le v tem, ker gre za isto osebo …

“Njegovi svetovalci so bržkone ocenili, da na to informacijo ni bilo treba posebej opozarjati, ker se je z zadevo že ukvarjal pristojni urad. Ker dodajate vprašanje glede vloge vlade v tistem času, naj spomnim, da je bil pol leta prej, v marcu 2010, sprejet Zakon o upravljanju kapitalskih naložb RS, ki je dal podlago za ustanovitev AUKN, ki je začel delovati jeseni 2010. V skladu s tem zakonom je AUKN prevzel vse naloge upravljanja državnega premoženja, ki jih je prej opravljala vlada kot lastnik. Hvala za vaše razumevanje,” so zapisali v Pahorjevem kabinetu.

Prav zdrava mera razuma je tista, zaradi česar se zdijo ti odgovori najbolj neverjetni. Predsednik države ni vedel ničesar o informaciji, ki je bila namenjena neposredno njemu in jo je prejel na svoj elektronski naslov? Sodelavci so ocenili, da jim za pranje denarja v največji slovenski banki, katere lastnik je država in je bil takrat njen šef posredno Pahor, pač ni bilo treba vedeti? Čista norost, ki znova dokazuje, kako nesposobni so bili v tedanji vladi in zakaj se je Slovenija znašla v nezavidljivem ekonomskem položaju.

Foto: STA. Banka Slovenije. Slika je simbolična.

Banka Slovenije šele zaradi mednarodnih posegov izdala sklep o blokadi dostopa za iranske transakcijske račune
O pranju denarja so vedeli tudi v Banki Slovenije (BS). Po dolgem prepričevanju so nam vendarle pojasnili, da je BS na podlagi podatkov, ciljno pridobljenih od bank, in sovpadajočega, v mesecu oktobru 2010 prejeta obvestila Urada RS za preprečevanje pranja denarja, opravila pregled v NLB. Na podlagi ugotovljenih kršitev je nato v mesecu decembru 2010 banki izdala ustrezne ukrepe. Kot že navedeno, pa so podatki in informacije, ki jih pridobi ali izdela Banka Slovenija pri nadzoru nad posamezno banko, zaupne informacije, zato vsebine ukrepov danes niso želeli komentirati. Banka Slovenije deluje kot nadzorni organ slovenskega bančnega sistema, zato je samo po sebi neverjetno, da niso odgovorni velike pralnice denarja odkrili že prej. Ali pa so jo, pa takratnemu guvernerju dr. Marku Kranjcu ni bilo v interesu, da bi BS posredovala. Vse do decembra 2010, ko je bila zaradi številnih mednarodnih posegov (intervencij) pravzaprav prisiljena izdala sklep, da mora NLB nemudoma onemogočiti dostop do Proklika za vse iranske transakcijske račune.

Najbolj bizarne odgovore pa so nam podali v Uradu za preprečevanje pranja denarja. Objavljamo togo birokratsko pojasnilo, ki nam ga je poslala njihova piarovka Franja Zagorc: “Urad RS za preprečevanje pranja denarja konkretnih zadev ne komentira, saj so vse zadeve, ki jih Urad obravnava, označene z ustrezno stopnjo tajnosti. Urad prične z zbiranjem obvestil ter analizo in obdelavo podatkov in listin na podlagi prijave sumljive transakcije s strani zavezancev za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja ali financiranja terorizma (ZPPDFT-1), pobude državnih organov, na podlagi novega ZPPDFT-1 opravljenih lastnih analiz ali na podlagi obvestila oz. zaprosila tujega sorodnega urada za preprečevanje pranja denarja.”

Urad potrebuje najnižjo stopnjo verjetnosti pranja denarja, da prične z delom, a ni ugotovil ničesar
Zanimiv je predvsem tisti del v nadaljevanju, kjer piše, da je potrebna najnižja stopnja verjetnosti pranja denarja, da bi urad pričel s svojimi aktivnostmi – dovolj je torej že obstoj razlogov za sum o storitvi kaznivega dejanja, za razliko od utemeljenih razlogov za sum in utemeljenega suma, ki sta višji stopnji verjetnosti in ki ju v nadaljevanju ugotavljajo in poskušajo nedvoumno potrditi organi odkrivanja (policija) in pregona (tožilstvo) kaznivih dejanj. Urad torej prične s svojimi aktivnostmi, kadarkoli v zvezi z osebo, transakcijo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. A kot kaže, urad leta 2010 ni želel prepoznati zadostnih sumov, da bi se zadeva resneje preiskala.

Na urad smo poslali ključna vprašanja: Ali je bil urad seznanjen s sumljivimi transakcijami? Kdaj je bil urad seznanjen? Kdaj in kako je Urad za preprečevanje pranja denarja ukrepal v zvezi s spornimi transakcijami? Koga vse je urad obvestil o teh transakcijah? Ali je urad skladno z zakonom obvestil policijo in tožilstvo? Zakaj nam na uradu ne želijo odgovoriti niti na preprosto vprašanje, kdaj so izvedeli za pranje denarja in kdaj so obvestili pristojne organe, ostaja neznanka. Smo pa na Novi24TV v sredo na informacijsko pooblaščenko že naslovili zahtevek, da se informacije javno razkrije.

Foto: STA. Nekdanji finančni minister Franc Križanič.

Razkurjeni nekdanji finančni minister Križanič je hitro odložil telefonsko slušalko
Za dogajanje v NLB je že zaradi narave svoje funkcije moral vedeti tudi tedanji finančni minister Franc Križanič, ki pa se na naša vprašanja prek elektronske pošte ni odvzal. Zato smo poklicali kar v tajništvo Ekonomskega inštituta in želeli govoriti s Križaničem, a nas je neprijazen moški glas na drugi strani na hitro odslovil z besedami, »da predlagam, da pokličete kam drugam«. Vztrajali smo in znova zavrteli isto telefonsko številko, nakar se je ista glas predstavil kot – Franc Križanič – in nas nahrulil, da se z našo televizijo niti slučajno ne misli ukvarjati. »Ne gledam vas, zato me pustite pri miru. Hvala lepa in nasvidenje.«

Takšne izjave Križaniča pravzaprav niso presenečenje, saj nihče od vpletenih ne želi stopiti pred novinarske kamere in govoriti o tej aferi. Naša novinarka Marjanca Scheicher je v sredo poslance lovila po državnem zboru, da bi jih pobarala za komentar, pa večina levičarjev z njo ni hotela govoriti, tisti, ki so si vzeli čas, pa so bili skrajno odrezavi. Poslanka SMC Jasna Murgel je tako samo ponovila kolektivno laž, ki si jo je na hitro izmislila levica v odgovoru na šokantna razkritja Grimsove komisije. “A je sploh kakšen dokaz, da se je v NLB pral denar? Ni še nobenih uradnih ugotovitev, še nobenega poročila, da se je to dogajalo. Zato vam komentarja o tem res ne želim dati,” je dejala Murglova.

Möderndorfer živi v drugem režimu: Ne vidim rad, da mi postavljate vprašanja, za katera se sploh nismo dogovorili!
Še bolj nesramen je bil politični kameleon Jani Möderndorfer: “Premalo je podatkov o pranju denarja, sicer pa ne rad vidim, da v državni zbor prihajajo novinarji in me lovijo po hodnikih z vprašanji, za katere se sploh nismo dogovorili(!). O tem bom govoril, ko bomo imeli kakšne dokaze!” Z drugimi besedami, Möderndorfer bi očitno odgovarjal samo na tista vprašanja, ki so mu povšeči.

Najbolj premeteno je odgovarjal Karl Erjavec, ki si očitno že nabira politične točke na desnici, če bi se po prihodnjih parlamentarnih volitvah sestavljala nova desnosredinska vlada. “Pričakujem, da bodo ustrezni organi raziskali to zadevo, ali je res šlo za pranje denarja. Vemo, da se s tem že ukvarja urad za preprečevanje korupcije, ki takrat očitno ni ugotovil elementov pranja denarja. Sem pa vesel in zadovoljen, da se je s strani policije ponovno sprožil postopek preiskave,” nam je povedal šef stranke DeSUS, ki trdi, da zunanje ministrstvo ni bilo obveščeno o pranju denarja. Toda Logarjeva komisija je ugotovila ravno nasprotno – gre za še eno zavajanje javnosti.

NLB je imela svoj pralni stroj za denar tudi v Makedoniji
#IranNLBgate pa očitno postaja mednarodna afera, saj na dan prihajajo nova razkritja, da se je NLB-jeva pralnica denarja razširila tudi na Balkan. Makedonski mediji poročajo, da je državni tožilec proti nekdanjemu vodstvu tamkajšnje Tutunske banke (v lasti NLB) vložil obtožnico, ki več oseb, med njimi nekdanjega makedonskega ministra, znanega odvetnika, notarja in celo neimenovanega slovenskega državljana, bremeni zlorabe položaja in pranja denarja. Obstajajo trdni temelji, da se je med leti 2006 in 2017 iz banke posojalo denar za lažne naložbe v navideznih podjetjih v Sloveniji in Avstriji, kjer se je opralo na milijone evrov denarja, vodstvo NLB-jeve banke v Makedoniji pa je nato kupilo več dragih nepremičnin v mestu Bitola. Več o tem bomo v nadaljevanju tega prispevka objavili v petek.

Luka Svetina

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...