Balkanski bojevnik razkriva: “Droge, orožje, umori – to je najmočnejša mafija na svetu!”

“Za takšne zločine pač ne morem biti navadna priča; tukaj so umori, tone kokaina, orožje,” pravi Anastazij Martinčić, ki v urugvajskem zaporu prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi tihotapljenja več kot dveh ton kokaina. “To je najmočnejša mafija na svetu.”

V Urugvaju zaprti hrvaški državljan Anastazij Martinčić je oktobra lani na sojenju v zadevi Balkanski bojevnik po eni strani zelo obremenil vse obtožene, po drugi pa o njih ni hotel povedati nič določnega. V Sloveniji zahteva namreč status varovane priče, a je ne dobi. Martinčić se je po videokonferenci oglasil iz urugvajskega zapora, kjer prestaja kazen 13 let in pol zapora zaradi pomoči pri tihotapljenju več kot dveh ton kokaina.

Molčal je sedem let
Odločil se je, da ne bo več ščitil nikogar, saj je molčal sedem let, vse svoje informacije pa bo povedal tudi pred sodnikom. Spomnimo. Na njegovi jahti Maui, zasidrani v bližini urugvajskega Montevidea, so oktobra 2009 odkrili kar 2171 kilogramov kokaina. Martinčić je dragoceni tovor pred tem dvakrat neuspešno poskušal pretovoriti na čezoceansko ladjo Pirgos.

Ta naj bi ga odpeljala do Južnoafriške republike, nato pa bi ga z ladjo za prevoz žita dostavili v Evropo. A na srečo jim je načrte prekrižala policija. Del hudodelske združbe, v kateri je sodeloval Martinčić, naj bi po trditvah tožilstva sestavljali tudi Dragan Tošić, Jakob in Suzana Remškar, Peter Khermayer, Mirzet Lucević, Dragan Beljkaš, Anes Selman, Valter Abramović in Tadej Poljak, ki jim v okviru zadeve Balkanski bojevnik znova sodijo na slovenskem sodišču.

Martinčić je pričal po videokonferenci
Petega oktobra lani je v zadevi Balkanski bojevnik prek videokonference iz Urugvaja pričal Anastazij Martinčić, ki je bil v isti zadevi v Južni Ameriki obsojen na 13 let zapora in pol. Na konkretna vprašanja sodnice in tožilke ni želel odgovarjati, saj ni dobil zagotovila, da ga zaradi pričanja v Sloveniji ne bodo preganjali. Po njegovem so sicer obtoženi krivi.

Martinčić, ki so ga v Urugvaju ujeli na jahti z dvema tonama kokaina, pri čemer naj bi bili sodelovali tudi nekateri obtoženi iz zadeve Balkanski bojevnik, je že na začetku zaslišanja dejal, da lahko o zadevi govori le, če mu sodišče zagotovi status varovane priče oziroma ga zaradi povedanega v Sloveniji ne bodo preganjali. Po njegovih besedah so kazniva dejanja, o katerih naj bi govoril, tesno povezana z nekaterimi drugimi kaznivimi dejanji, zaradi česar se boji, da bo po prihodu v Slovenijo deležen pregona. Eno takih kaznivih dejanj je po njegovih besedah povezano tudi z umorom Miša Vujačića v hotelu Slon leta 2003.

Martinčić je sicer hrvaški in italijanski državljan, ki pa je pred odhodom v zapor živel v Sloveniji. Tako sodnica kot tožilka sta mu takrat pojasnili, da mu zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je že bil obsojen, ne morejo znova soditi, vendar je odgovore na vprašanja še naprej bolj ali manj zavračal. V redkih konkretnejših odgovorih je dejal, da obtožene v zadevi Balkanski bojevnik pozna, prav tako podrobno ve, katera kazniva dejanja so zagrešili. Po njegovem gre za osebe, “za katere ves svet ve, da so krive”, dejal pa je tudi, da po vsem tem, kar so naredili, nihče od njih “ne bi smel biti na svobodi niti en dan”.

Martinčić je takrat ljubljanski okrožni sodnici Andreji Sedej Grčar, ki vodi vnovično sojenje v primeru Balkanski bojevnik, očital, da mu, s tem ko mu ne želi dati imunitete, želi preprečiti pričanje, s tem pa obtožene osvoboditi. Prav tako je sodnici očital, da je koruptivna, zase pa med drugim dejal, da je nekdanji sodelavec Službe državne varnosti (SDV) oziroma Udbe in podrobno pozna ozadje celotne zadeve.

 Sodnica toži Martinčića
Zaradi Martinčićeve obtožbe o koruptivnosti sodnice Andreje Sedej Grčar je slednja na tožilstvu že sprožila kazenski postopek zoper Martinčića. Kaj se dogaja z omenjeno ovadbo, smo vprašali tudi odgovorne na okrožnem državnem tožilstvu, in sicer smo jih opozorili, da je 15. novembra 2016 Delo med drugim zapisalo: ”Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je generalnemu državnemu tožilcu podalo predlog za določitev drugega krajevno pristojnega državnega tožilstva, ker vsi državni tožilci na tožilstvu v Ljubljani oškodovanko dobro poznamo in je zaradi videza nepristranskosti pri odločanju o kazenski ovadbi po našem mnenju potrebno določiti drugo krajevno pristojno državno tožilstvo. Odločitve generalnega državnega tožilca še ne beležimo,” je pojasnila vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič. “Z odločitvijo generalnega državnega tožilca vas bomo seznanili takoj, ko bo odločitev sprejeta in ko bodo z njo seznanjena ustrezna državna tožilstva,” pa odgovarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu.

Zato nas je zanimalo: 
1. Ali je generalni državni tožilec že podal predlog za določitev drugega krajevno pristojnega državnega tožilstva v zadevi sodnica Andreja Sedej Grčar proti Anastaziju Martinčiću?
2. Če je, nas zanima, kdaj se je to zgodilo in kakšen predolg je podal generalni državni tožilec?

Vodja tožilstva, višja državna tožilka Tamara Gregorčič, nam je posredovala naslednji odgovor: “Na podlagi odredbe generalnega državnega tožilca je bila dodeljena v odločanje Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju.”

 Martinčić je spregovoril za tednik Demokracija
Nedavno je Anastazij Martinčić spregovoril tudi za tednik Demokracija in med drugim dejal: “Sodnica mi ni hotela odobriti imunitete. Jaz vem, da so krivi, in imam vse dokaze. Za takšne zločine pač ne morem biti navadna priča; tukaj so umori, tone kokaina, orožje,” je dejal. “Mafija torej,” je bil komentar avtorice teh vrstic. “Prava mafija. Najmočnejša mafija na svetu,” mi potrdi Martinčić, ki v urugvajskem zaporu Libertad (Svoboda, op. p.), ironično, prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi pomoči pri tihotapljenju več kot dveh ton kokaina. Odsedel je že sedem let in pol.

Na vprašanje, kakšne so tam razmere, Martinčić odgovori: “To je najslabši zapor na svetu. Samo z denarjem se v redu živi.” Slovenija zanj ni naredila nič, pravi, čeprav so hoteli njegove informacije. “Sodnica hoče krivce spustiti na svobodo in omogočiti, da delajo naprej. Še vedno je vse isto,” potoži zapornik v Urugvaju in potrdi, da ga je sodnica ovadila za žalitev. “Kazni v tem primeru (Balkanski bojevniki, op. p.) bi morale biti maksimalne.” Pa bodo? Bo sodnica to storila? “Bo, ker bo prisiljena zaradi svetovne in evropske javnosti. Jih mora,” pravi Martinčić in doda, da pa je vprašanje, na koliko let jih bo obsodila. “Jih pa mora maksimalno.” Martinčič nam še zaupa, da je “edina priča, in pritiska na ZDA, ker je šla droga med drugim tja. Pa tudi v Italijo, Španijo.” Pravi, da “ima vse dokaze, zato sodnica ne more drugače, kot da ga pokliče in mu da zaščito”.

‘Kaj so vam obljubili, če boste pričali kot skesanec?’ smo ga vprašali. “Hočem samo, da me ne bodo več preganjali v Sloveniji. Če kot priča povem nekaj, v kar sem vmešan in sem to počel v Sloveniji z več osebami, da mi ne bodo sodili,” je jasen Martinčić.Mene drugo ne interesira, ker nisem pravi skesanec. Hočem biti priča, ker se ne kesam za to, kar sem delal, hočem pa povedati resnico. Da me Slovenija ne more več tožiti.” Martinčić je prepričan, da so ga v Urugvaju zaprli na trinajst let zaporne kazni in pol brez dokaza. Ne pravim, da nisem kriv. To se še vedno rešuje.” Pravi tudi, da mu “Slovenija noče soditi pošteno. Sodnica hoče soditi meni. Povedal sem, da je sodnica vzela dvajset milijonov ‘mite’ (podkupnine, op. p.), zaradi česar me kazensko preganja. A nič zato. Saj nekaj je morala narediti, saj ni mogla biti tiho, ker bi samo potrdila to,” ponovi Martinčić besede, ki jih je izrekel tudi na videokonferenci. “Sem edina priča, meni pa noče dati zaščite. To je svetovna stvar, to ni več stvar, ki se lahko skrije.”

Srbija bo dala Šariću 40 let kazni
Iz urugvajskega zapora pa Anastazij Martinčić preko svojih ljudi (podpisan je Klaudio Martinčić) pošilja tudi na roke napisana pisma, v katerih dokazuje, kaj se je dogajalo. Telefonski pogovor z Martinčićem se je nadaljeval: Sem v kontaktu s Srbijo. Darku Šariću sem zaprl pot, da se brani s svobode. Srbija gre na 40 let in bo dobil 40 let za pranje denarja in 40 let za tihotapljenje droge. Ker mi je dolžan. Bil bi tiho, če bi mi poravnali dolg. Ker pa niso, pa jih bom zaprl, ker drugega ne morem narediti. Povedal bom tudi za heroin, orožje, vse, kar vem,” pravi Martinčić.

‘Se bojite za svoje življenje?’ ga vprašamo. “Ne. Jaz sem takšen tip človeka, da se ne bojim. Sem delal za Udbo in sem vajen tega. (…) Imam vseeno dve fakulteti, sem nekdo na tem svetu. Če ne bi bil tako visoko v teh poslih.” – ‘Kam vse pa seže v Sloveniji Balkanski bojevnik? Kako visoko? V politiko, policijo?’ nas še zanima. “Politika ni tako vmešana. Vmešani so nekateri vplivni ljudje, ki jih hočem imenovati, predvsem iz Hrvaške in Slovenske Istre oziroma Nove Gorice,” našteva Martinčić in doda: “Sodnica uradno ve, kateri so. Ker sem vse overil pri svoji ambasadi in ta je po diplomatski poti, to je uradni postopek, obvestila Slovenijo o teh ljudeh. Obračam se na ameriško ambasado, predsednika Slovenije in vlado Mira Cerarja in tudi ministra za pravosodje. Mora ukrepati glede na to, da se sramoti Slovenija. To ni več interna zadeva,” še pravi Martinčić.

“To je najmočnejši kartel. Escobar je bil v plenicah za nas. Tu je orožje, tu so tone kokaina. Samo v Urugvaju je zaseženo dve toni dvesto, petsto kilogramov še v Argentini. Delalo pa se je mesečno dvajset do trideset ton. Escobar ni nikoli delal s takimi količinami. Mehičani in Kolumbijci, če dosežejo 500 kilogramov kokaina, da ga pošljejo v Ameriko. To je vrh.” Zanimalo nas je tudi, od kod pošiljajo drogo v Evropo. “Iz Brazilije, Argentine, Urugvaja, za Severno Ameriko pa iz Čila, ker imajo posebno trgovinsko pogodbo, podpisano z ZDA, in so kontrole manjše.”

Slovenija ga bo morala zaščititi
Martinčić še pove, da “bo v Srbiji zaščitena priča”. “Slovenija me bo morala zaščititi, ker drugače se bo samo osmešila. Slovenija nekaj ‘petlja’ in hoče zaščititi sebe. Najboljša zaščita je, da me sprejmejo za zaščiteno pričo in da sodi pošteno,” doda. “To so zločini, to niso več samo kriminalna dejanja. Toliko mrtvih.”

Martinčić nam še pove, da tudi “v Srbiji poteka ponovitev postopka proti Darku Šariću“. “On je dosti plačal sedanjega premierja Aleksandra Vučića, da ga spusti na svobodo, da se brani s svobode. Po mojih poteh sem to predvidel in sem prišel do ZDA in EU, saj hoče Srbija v EU. Ne more pa spustiti človeka, ki je delal s tonami kokaina in je ubil toliko ljudi. Sedmega novembra (lani, op. p) so, pred par dnevi so ga dokončno ustavili, da ne gre na svobodo.”

‘Koliko časa pa bo še trajal postopek v Srbiji?’ vprašamo Martinčića. “To bo trajalo dolgo, ker gre potem zadeva v Haag in bodo vsi izročeni Haagu za prodajo orožja Srbom na Kosovo, jaz pa sodelujem tudi s pravosodjem na Kosovu. Tako da jih hočem spraviti v Haag in jih počistim. Da v Sloveniji ne bo eno leto niti marihuane na cesti.”

Iz enega kilograma trije
Martinčič nam zanika, da pozna Mihaela Karnerja. ‘Kaj pa Kemijski inštitut v Ljubljani? Je bil vpleten v te zadeve?’ nas je še zanimalo. “Seveda je. Ker se droga meša. (…) Iz ene kile se dela tri. Iz 2220 kg narediš 6.600 kg. Če je gram kokaina 100 evrov, je to 660 milijonov evrov. Razumete?” nam hiti razlagati Martinčič in ponovi: “So pa vpletene zelo visoke znane osebe iz Nove Gorice, Istre in Pule. Tudi sladkor, v katerem je bil skrit ta kokain, bi moral priti v Luko Koper in jaz sem tudi plačal, skorumpiral sistem v Luki Koper, Luki Reka, Luki Pula, tako da točno vem, kdo in kako je zraven. Ona (sodnica, op. p.) pa jih za zdaj ščiti. Ne bo jih pa mogla dosti ščititi, ker bom to isto povedal na srbskem sodišču in potem bo morala po službeni dolžnosti ukrepati. Ne more jih pa ščititi.”

‘Kdaj vas bodo poklicali?’ Neuradno v roku enega meseca. “Do tega mora priti, ker sem edina priča. Ni druge priče, posebej ne za tako visok kriminal. Zato ker so na svobodi, oni še vedno delajo,” pravi Martinčić in nam potrdi, da gre ‘posel naprej’.

Se ne sramujem tega. Na neki način sem se malo pokesal za svoja dejanja. Sem takšen človek. Sem produkt političnega sistema, tudi ko sem bil še otrok. Živel sem v Sloveniji, v Portorožu. Sem pa hrvaški državljan in ga nisem nikoli menjal zaradi pranja denarja. Če bi bil Slovenec, bi moral prijaviti prihodke tudi v Sloveniji. Hrvaška pa mi omogoča, da če sem hrvaški državljan in ne živim na Hrvaškem, mi ni treba nič prijavljati na Hrvaškem. Tako da sem hrvaško-italijanski državljan. Po očetu, dedku sem Italijan iz okolice Rima. Imam tudi drugo ime in priimek − Anastasio Martini, tako da menjam potni list in sem druga oseba. Potem me pa vodijo kot najhujšega bandita na svetu,” nam še pove Martinčić.

“Po eni strani mi pa tudi dobro gre,” se pohvali. V zaporu Libertad opravlja delo nekakšnega redarja. “Tukaj sem redar vsak dan, razen ponedeljka in četrtka, ko sem zaprt. Kadar se pač igraš z ognjem, je to tako. Zaradi tega jaz ne jočem. Jaz sem se odločil že od malega biti bogat in je to moj cilj,” konča svoj pogovor Anastazij Martinčić, ki se je nedavno oglasil tudi za hrvaške medije.

 Za hrvaške medije
“Vodja narkokartela Darko Šarić je od preprodaje kokaina zaslužil milijarde evrov, s katerimi je kupoval volitve, podkupoval politike, sodnike, policiste, carinike, novinarje in druge,” je za hrvaške medije dejal Šarićev nekdanji prijatelj in sodelavec Anastazij Martinčić. Za maščevanje Šariću se je Martinčić odločil tudi zato, ker mu je Šarić dolžan več milijonov evrov.

Nekdanji Šarićev sodelavec je med drugim dejal, da so mu za molk dolgo plačevali od 300 do 500 tisoč evrov na vsake dva do tri mesece. Ves čas sta bila tudi v komunikaciji prek Skypa in mailov, Šarić je celo od njega zahteval, naj pred sodiščem potrdi, da mu je posodil 22 milijonov evrov, kar bi ga opralo krivde. “Februarja lansko leto pa mi je dejal, da mu nič več ne pomaga, zato mi je nehal dajati denar,” je rekel obsojeni ‘balkanski bojevnik’ Martinčić za medije. Nekoč je bil uslužbenec luške kapitanije v Pulju, Šarića pa je spoznal sredi devetdesetih prek nekega Makedonca, ki dela za hrvaško tajno službo.

Beograjsko specialno sodišče vodi proti Šariću in njegovi skupini postopek za tihotapljenje 5,7 tone kokaina iz Latinske Amerike v Zahodno Evropo in za pranje 22 milijonov evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je novembra 2015 zavrnilo zahtevo za preiskovanje Šarićevih sodelavcev Slobodana Resimića in Brana Goše.

Martinčić je tudi za hrvaške medije dejal, da bi moral Šarić 7. novembra 2016 iz pripora, saj je z njegovim denarjem plačal celotno volilno kampanjo sedanjemu premierju Aleksandru Vučiću. Kot je dejal, se je Vučić srečal s Šarićem, ko je bil ta na begu, nato pa se je vrnil v Srbijo in dejal, da ga bodo prijeli. “Le kako je to vedel, če se ni prej z nekom dogovoril?” je rekel in dodal, da so srbske oblasti načrtovale celoten scenarij o dolžini zaporne kazni. Del tega dogovora naj bi bil po njegovih besedah tudi domnevni vodja slovenske združbe balkanskega bojevnika Dragan Tošić.

Petra Janša