Bojan Požar glede Magne Steyr: “Treba se je upreti Vladi RS – lakirnica je najbolj strupen del avtomobilske industrije”

Franci Matoz, Bojan Požar

Uredniku portala Požareport Bojanu Požarju se zdi nesprejemljivo, da država multinacionalko vabi s posebnim zakonom in jo postavlja v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi podjetniki, tudi slovenskimi. “In mislim, da se je takšnim stvarem treba upreti.” Odvetnik Franci Matoz pa meni, da so delovna mesta v javnem interesu, a ima država zanje druge predpise in druge podpore. “Če bi država pred leti pomagala Pipistrelu, bi imeli zdaj več in boljših delovnih mest.”

Bojan Požar in Franci Matoz sta danes pred vložitvijo pobude za oceno ustavnosti Zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona pred Ustavnim sodiščem RS še dejala, da bi Magna Steyr morala lokacijo poiskati na obstoječih industrijskih lokacijah. “Želim, da se zaustavi in da se premesti nekam, kjer je ustreznejša lokacija za ta projekt. Se pravi nekam, kjer je že določeno industrijsko območje, kot je recimo Kidričevo”, je dodal Požar, ki pa se mu zdi čudno, da se Magna ni odločila za druge industrijske lokacije, ki so jim bile ponujene na Štajerskem – Metalna, Tam ali Kidričevo.

Naj spomnimo, za investicijo je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude investitorju, zaposlili pa naj bi zgolj 404 ljudi. V oči pa bode tudi dejstvo, posebno po požarni katastrofi v tovarni Kemis na Vrhniki, da je Magni Steyr uspelo v tako kratkem času pridobiti vsa okoljska dovoljenja. Gre namreč za umazano kemično industrijo, za izgradnjo lakirnice pa bi morali posekati tudi več hektarjev prvinskega rogoškega gozda. Med najbolj vidnimi nasprotniki Magne je prav Bojan Požar.

Bojan Požar, urednik portala Požareport (foto: Nova24TV)

Bojan Požar: Nesprejemljivo se mi zdi, da takšna industrija pride pod Pohorje
Požarju, ki se je pobudi pridružil simbolično, saj njegova nepremičnina ni v vplivnem območju, se zdi nesprejemljivo, da takšna industrija pride pod Pohorje. “Potrebno je vedeti, da je lakirnica najbolj strupen del avtomobilske industrije, to sicer ni kemična tovarna, je pa vsaj na pol kemična tovarna in če se nesreča v takšni kemični tovarni zgodi, po tistem, kar se je zgodilo na Vrhniki, vidimo, kaj se lahko zgodi tudi na tej lokaciji.”

Magna Steyr jim ni niti odgovorila
“Mesto Maribor, Štajerska in 10 kilometrov stran od te lokacije ponujajo industrijska zemljišča. Občani bi jo sprejeli. Imam vso dokumentacijo, vendar Magna jim ni niti odgovorila. Sem želijo verjetno zato, ker je tukaj za njih preprosto ceneje,” je povedal Požar.

Franci Matoz, odvetnik (foto: Nova24TV)

Gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi
Odvetnik Franci Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni, in v Požarjevem imenu, ki je lastnik nepremičnine v tej občini, pa ocenjuje, da gre v tem konkretnem primeru za grob poseg v lastninsko pravico tistih ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. “Menimo, da je država z zakonom kar sama z nekim dekretom določila, da gre za javni interes.” Temu nasprotujejo, saj menijo, da javni interes vsaj v smislu ustave ni izkazan.

Matoz: Menimo, da je koncept zakona nesprejemljiv
Matoz je še mnenja, da je koncept zakona nesprejemljiv, da se posamični primeri urejajo z zakonom, namesto, da bi se stvari sistemsko urejale. Zato v imenu nekaterih lastnikov nepremičnin vlagajo to pobudo. “Sploh ni strokovne ocene primernosti in ustreznosti lokacije, ali se lahko kje drugje gradi ali ne in tukaj velja načelo sorazmernosti, saj ne morete graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih, če imate na razpolago veliko industrijskih zemljišč, kjer bi bilo to bolj primerno.” je dodal.

Odvetnik Franci Matoz, Ana Rugelj iz odvetniške pisarne Matoz in urednik portala Požareport Bojan Požar (foto: Nova24TV)

Prav tako je Matoz mnenja, da bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo. Predlagajo tudi začasno zadržanje, glede na to, da so v zakonu predvideni zelo hitri postopki. “V kolikor bi bili ti postopki izpeljani, teh zemljišč ne bi bilo več mogoče vrniti lastnikom, ker bi jih v tem postopku razlastninili”, je še povedal odvetnik in razložil, da je “država po hitrem postopku sklenila, da bo lastnike teh nepremičnin razlastninila in jim celo odvzela pravno sredstvo, torej pravico do pritožbe v primeru, da do razlastitve pride”.

I. K.