Dolgo življenje po smrtni obsodbi (2. del): Kako slepa je komunistična pravica!

Foto: STA

Dr. Ljubo Sirc, ki predstavlja simbol upora proti komunističnemu totalitarizmu, je kot predstavnik slovenske liberalne inteligence in podjetnikov, ki jih je nekdanji režim zatiral, napisal obsežno biografijo z naslovom Dolgo življenje po smrtni obsodbi, v kateri je mogoče prebrati njegovo življenjsko zgodbo v času II. svetovne vojne in po njej ter se seznaniti z dogodki, ki so privedli do znamenitega Nagodetovega procesa, Sirčeve obsodbe na smrt, zaporniških let, pomilostitve, bega iz komunistične Jugoslavije in življenja v tujini. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj izsekov iz knjige, ki vam bodo pomagali osvetliti dogajanje.  

“V “ladji” je bila znana ljubljanska odvetnica dr. Ljuba Prenner. Bila je levičarka, toda končala je v zaporu, ker je bila preveč poštena, da bi lahko pritrjevala vsemu, kar so komunisti delali med vojno in po njej.” Sirc je še zapisal, da je že prej slišal, da je žensko nadstropje polno prostitutk, delno pomešanih med politične zapornice. Da se je prostitucija tako razpasla, je bil hud udarec za komunistično teorijo, po kateri je prostitucija posledica kapitalizma.

“Srečal sem slovenskega rudarja iz Vestfalije, ki je prišel nazaj, ko je komunistična vlada pozvala vse izseljence, naj se vrnejo. Pričakoval je, kakor tisoč drugih, da bo življenje za delavce v socialistični državi nedvomno boljše kot pod kapitalizmom. Kmalu se je prepričal o nasprotnem in je skušal oditi. Seveda mu potnega lista niso dali, ko pa je skušal pobegniti, so ga ujeli in obsodili na več let prisilnega dela.” Sirc je izpostavil, da se je vedno čudil temu, kako slepa je komunistična pravica. Dr. Janko Köstl je bil obsojen na smrt, ker je dal nekomu seznam ljudi, za katere naj posreduje pri Italijanih, da jih izpustijo. Običajna obrazložitev za takšne sodbe je bila: če je lahko posredoval, je moral imeti zelo dobre zveze z okupatorji.

Prisilno delo uporabljali za izvrševanje petletnega plana
Od spomladi 1950 so bili v mariborski jetnišnici še vedno ljudje v “izolaciji”. Kakšnih štirideset se jih je sprehajalo vsake toliko časa po dvorišču s sklonjenimi glavami, ker jim niso dovolili, da bi gledali okoli sebe. “Izvedel sem, do kakšne mere so prisilno delo uporabljali za izvrševanje petletnega plana. Jetniki so gradili tovarno aluminija v Strnišču, jetniki so gradili tovarno turbin Litostroj, jetniki so delali na tako imenovanih mladinskih progah Brčko-Banoviči in Šamac-Sarajevo, jetniki in celo jetnice so delali na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd. Okoli 30 tisoč jetnikov je delalo na gradbišču Novega Beograda, kjer so predstavljali glavni del delovne sile, čeprav so časopisi pisali o prostovoljcih. Ko so tuji dopisniki opazili, da je okoli stavbišča veliko bodeče žice, so jih jugoslovanski komunistični časopisi divje napadli kot lažnivce.”

Komunistična propaganda je opisovala predvojno Jugoslavijo kot “krvoločni režim kralja Aleksandra”, medtem ko so svoj lastni teror opisovali kot zemeljski paradiž. Huje je bilo to, da so jim v tem sledili mnogi zahodni žurnalisti in pisali, da je režim v Jugoslaviji nedvomno hud, a da Jugoslovani niso nikoli poznali česa boljšega.

Kriminalci so bili favorizirani, do političnih zapornikov je vladalo sovraštvo
Leta 1950 so obstajale ocene, da je bilo v zaporu v Sloveniji še kakih 20 tisoč ljudi, v celotni Jugoslaviji verjetno med 200 in 300 tisoč. Večinoma so bili to politični jetniki. Policija se je takrat komaj zmenila za navadne kriminalce in celo tistim, ki so jih aretirali, so razlagali, da niso sami krivi za tisto, kar so storili, marveč, da so vsega krivi politični jetniki, ki so preprečevali, da bi bil uveden socializem, ki bi dokončno odpravil vse zločine. Upravnik mariborske jetnišnice Plos je bil seveda tudi takšnih misli, zato je favoriziral kriminalce in sovražil politične zapornike.

“Nekaj časa je paznik Vita in mene vsako jutro poslal nazaj v celico in nama ukazal, naj še enkrat posteljeva. Večkrat se postelj nisva niti dotaknila, a je vseeno dejal, ko se je vrnil: “Vidita, kaj človek lahko doseže, če se potrudi.” Drugi trik je bil, da je paznik pogledal v celico, brž ko se je oglasila sirena za vstajanje, ter upravniku naznanil vsakogar, ki ni isti trenutek skočil iz postelje. Tako je tudi mene nekoč naznanil, da sem predolgo ležal. Zvečer so pripeljali še drugega jetnika. Bil je star komunist, direktor podjetja v Mariboru, ki so ga zaprli, češ da ni izpolnil plana ali nekaj podobnega.”

Foto: iStock

“Med samomorilci je bil tudi Krautberg. Videl sem ga še pred vojno, ko je bil oficir v V. prekmorski brigadi. Bil je obsojen na pet let, ker se je sprl v Trbovljah z drugim rudarjem in ga ustrelil. Vedno znova je imel živčne napade, kakršne so doživljali tisti, ki so bili udeleženi pri komunističnih množičnih pobojih. Vpil je, se valjal po tleh in jokal: “Čudijo se, zakaj sem ubil Trboveljčana. Zakaj so me pa naučili ubijati?”

Kljub zahtevam Zahoda izpuščali le kriminalce
Zdelo se je, da Zahod pritiska in zahteva popuščanje do zapornikov in da bo Tito moral v tem pogledu nekaj storiti, če bo hotel sodelovati z zahodnimi državami. Razočaranje je bilo toliko večje, ker 29. novembra niso izpustili skoraj nobenega političnega zapornika, marveč samo kriminalce. “Zvedeli smo, da so zahodni časniki hvalili Titovo velikodušnost do političnih zapornikov. Bilo je brezupno.”

“Uprava je nekje pobrala ogromne količine pokvarjenega graha, s katerim so nas sedaj krmili. Približno v tem času je začela prihajati zahodna pomoč, tako da je v jetnišnico končno prišlo nekaj moke. Kljub temu nismo bili ravno navdušeni nad pomočjo, ki so jo začeli dobivati jugoslovanski komunisti.”

Sorodnik Sirca, ki je bil zaprt zaradi “trgovanja na kapitalistični način”, je bil v posebni sobi za dosmrtnike in tiste, ki so že kdaj skušali pobegniti. Med njimi je bilo nekaj kriminalcev, ki so bili prava nadloga. Najhujši je bil Hace, ki je bil pred vojno obsojen na dosmrtno ječo zaradi več umorov. Komunisti so ga po “osvoboditvi” izpustili, ker je bil po njihovem mnenju le žrtev kapitalističnega sistema. Kmalu je spet storil kaznivo dejanje.

Foto: iStock

Komunisti so se sklicevali na Deklaracijo človekovih pravic, ko je bila njim v prid
Deklaracijo človekovih pravic so Združeni narodi izglasovali leta 1948. Jugoslovanski delegat tedaj sicer ni glasoval za to deklaracijo, toda to ni preprečilo jugoslovanskim komunistom, da se ne bi sklicevali nanjo, kadar je bila njim v prid, in vsakega 10. decembra slovesno proslavljali dan človekovih pravic. Novi kazenski zakonik je odlično rešil vprašanje “prisilnega dela”. Združeni narodi so namreč tedaj raziskovali uporabo prisilnega dela po različnih državah. Zatorej novi zakonik ni več poznal kazni “odvzema svobode s prisilnim delom”, marveč le “strogi zapor”. Toda kazen so izvrševali na natančno isti način kot prej.

Posebno smešen je bil 151. člen, ki je določal: “Uradna oseba, ki pri izvrševanju svojih dolžnosti uporabi grožnjo s silo z namenom prisiliti obtoženca, pričo, izvedenca ali kogar koli drugega med zaslišanjem, da da kako izjavo, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev ali s strogim zaporom do pet let.” Če bi s tem členom resno mislili, bi morali obtožiti vse člane komunistične policije.

“Kljub takemu stanju komunistične pravice v Jugoslaviji je takrat prišel k nam ameriški sodnik in izročil neki osebnosti leseno sodniško kladivo v znak občudovanja za delo naših sodišč. Če na Zahodu niso mogli storiti ničesar, da bi nam pomagali, naj bi se vsaj ne norčevali iz nas!”

Konkretni primeri znancev
Kasa je bil goreč komunist. Ko se je pričel lov na nekdanje dachauce leta 1948, so aretirali tudi njega in preiskovalci so ugotovili, da je ob neki priložnosti udaril drugega jetnika, ki se je slabo obnašal ob delitvi hrane. To je bilo dovolj, da so ga obsodili na deset ali dvajset let – ne spominjam se natančno koliko – kot kolaboracionista.

Peter Češnja je bil partizan. Po vojni si je domišljal, da ga to opravičuje, da nastopi proti uradnim kandidatom ob prvih volitvah leta 1945. Z nekaj prijatelji je razmnoževal letake in jih delil po Mariboru. Kmalu so jih vse skupaj aretirali, obtožili špijonaže z nekim neverjetnim izgovorom in obsodili Petra na smrt, vendar so kazen spremenili v 20 let prisilnega dela.

Dolenc se je z delom prikopal do livarne na Nizozemskem. Po nemški okupaciji se je vrnil v Ljubljano in začel na novo. Italijani so ga aretirali in poslali v Gonars. V taborišču je kmalu odprl kantino, kar je bil razlog, da so ga komunisti obsodili na smrt zaradi izkoriščanja, a spet spremenili kazen v dvajset let prisilnega dela.

Iz Maribora v kominformovsko taborišče so poslali pisatelja Ludvika Mrzela, enega najljubeznivejših ljudi, kar sem jih kdaj srečal. Ena izmed obtožb proti njemu je bila, da je pisal črtice, ki so bile romantične in degenerirane. Ljudski tožilec je tak romantični spis celo bral sodnikom, ti pa so Mrzela obsodili na kakšnih sedem let.”

“Zelo malo nam je pomagalo, da so komunisti in njihovi sopotniki razlagali, da je čisto druga stvar, če je v prijateljskih stikih z Zahodom komunistična vlada, kot če so to reakcionarni posamezniki. To je moji materi dejal predsednik Vidmar, ko je šla k njemu in vztrajala pri tem, da me ne bi smeli še naprej imeti v zaporu, potem ko se je njihova zunanja politika spremenila natančno v tako, kakršno sem jaz zagovarjal štiri leta prej.”

Naša sobica je imela dve okni, toda zrak je bil zatohel, ker je bil spodnji del oken zabit in prebeljen. Protestirali smo proti zatohlosti, tako da so nam končno dovolili okna odpreti, vendar so nam zabičali, da ne smemo gledati skoznje. Da bi Zahod lahko storil za nas mnogo več, če bi se potrudil, kaže primer mojih soobtožencev Furlana in Snoja, ki so ju komunisti izpustili spomladi 1951, ker so si mislili, da bo to napravilo dober vtis na njihove zahodne dobrotnike.

“Poleti 1952 sem mater tudi prepričal, naj mi spet pošlje odvetnika. Prej so odvetnike večkrat kaznovali ali jim vsaj vzeli advokaturo, če so resnično branili svoje kliente, namesto da bi le pomagali sodiščem iskati “objektivno resnico”, to je obsoditi obtožence.” Prav tako poleti istega leta se je na kaznilniškem dvorišču pojavilo nekaj Madžarov. Ušli so v Jugoslavijo pod vtisom zahodne propagande, da Jugoslavija ni več komunistična država. Ko so prosili, da bi jim dovolili oditi na Zahod, so jim odvrnili, da to ni mogoče. Ko so poskusili pobegniti v Avstrijo, so jih za nekaj let poslali v ječo.

Foto: Printscreen/Youtube

Pojavljati so se pričeli gospodarski zločinci
Začela se je pojavljati nova vrsta zapornikov. Bili so tako imenovani gospodarski zločinci, ljudje, ki so kradli v podjetjih, kjer so delali, ker niso mogli živeti od svoje borne plače. Povrh so komunisti neprestano govorili o tem, da tovarne pripadajo delavcem, kar so pač nekateri ljudje vzeli malo preveč dobesedno. Ko je dr. Janko Žirovnik, nekdanji predsednik Advokatske zbornice v Ljubljani, branil takega obtoženca, je uporabil ta argument. Takoj so ga suspendirali kot odvetnika.

Komunisti so še naprej uganjali svoje šale z zaporniki. Lojzeta Colnarja iz Kranja bi morali izpustiti septembra 1953. Odpeljali so ga h glavnim vratom, toda tam so ga znova aretirali in mu grozili, da mu bodo še enkrat sodili zaradi “zločinov, storjenih v zaporu”. To ga je tako pretreslo, da je komaj preživel.

Septembra smo doživeli tudi veliko veselje, da je prišel v Jugoslavijo na obisk maršal Montgomery. Dejal je, da “moramo biti srečni, da ima Jugoslavija voditelja, kot je Tito”. Kazalo je, da mora biti po mnenju maršala Mantgomeryja vsaka dežela presrečna, če ji ukazuje človek, ki ga ima on za dobrega vojaka, ne glede na to, kaj ta vojak sicer počenja. Zakaj naj bi se tako zelo veselili, da so bili stotisoči moških in žensk pobiti in da je skoraj milijon prebivalcev šlo skozi zapore?

Foto: STA

Izgubo Trsta naprtili svojim političnim nasprotnikom
Komunisti so skušali že ves čas krivdo za izgubo Trsta naprtiti svojim političnim nasprotnikom, da bi jih diskreditirali. Naš nekdanji soobsojenec profesor Furlan je po pogojnem izpustu iz komunističnega zapora leta 1951 zaradi bolezni na srcu živel v Radovljici. Ko je izbruhnila tržaška afera, je sodrga pod vodstvom Udbe prišla pred njegovo hišo, ga privlekla ven med vpitjem, da so “on in njegovi angleški prijatelji prodali Trst Italijanom”, ga naložila na samokolnico in bi ga zvrnila v Savo, če ne bi tega pogumno preprečila njegova žena.

“Udbovski major Anton Debevec se je zaljubil v Sonjo, hčerko nekdanjega tovarnarja. Toda Sonja se je raje poročila z višjim udbovcem Borisom Čižmekom – Borom. Da bi Debevec spravil tekmeca s poti, ga je denunciral kot sodelavca gestapa. Toda Sonjin mož je imel precej boljše zavarovan hrbet kot Debevec in tako je bil Debevec obsojen na šest let zaradi zlorabe uradnega položaja.

Zanimiv novi prišlek je bil tudi Jože Kovač, uspešen podjetnik. Iz preprostega avtobusnega šoferja se je dokopal do prevozniškega podjetja s kakimi dvajsetimi tovornjaki. Sedaj sva se  srečala na Igu, kjer je bil v zaporu že četrtič. To pot so ga aretirali in obsodili na dve leti, ker je pisal sorodniku v Ameriki, da je v Jugoslaviji “rdeča povodenj”.”

“Nikakor nisem mogel razumeti, zakaj so naši ječarji tako sovražili nekatere ljudi, ki so bili videti povsem nenevarni, tako Berlota, ki ga je revmatizem že na pol pohabil. Po pripovedovanju je bila njegova glavna krivda, da je imel dva brata, huda protikomunista, ki sta leta 1945 pobegnila. Obsojen je bil na dolgo zaporno kazen in je bil leta 1954 še vedno v zaporu.”

Vedno bolj je naraščal dolg v tujini
Ob koncu leta 1964 je bila Jugoslavija spet globoko v gospodarski krizi, značilni za komunistično gospodarstvo: stopnje rasti so bile sicer visoke, toda brez velike koristi za kogar koli, ker je neuravnoteženo gospodarstvo v prevelikem obsegu proizvajalo stvari, ki niso bile nikomur potrebne in so samo delale gnečo po skladiščih. Hkrati je vedno bolj naraščal dolg v tujini, od koder so komunisti na veliko uvažali, niso pa imeli dati kaj v zameno.

Najhujše je, da so komunisti, ker so hoteli proste roke za uveljavljanje svojih končno veljavnih, edino pravilnih metod, množično morili, pačili dejstva in zatirali vsako pametno misel. Za ta totalitarizem še nihče ni bil kaznovan. Sicer pa kaznovanje niti ni glavna nuja, glavno je priznanje, da so bile komunistične ideje zmedene in da je bila komunistična vladavina zločinska. Tako zmedenega gospodarskega sistema, kakor ga je postavila komunistična ideologija, ni mogoče ohraniti niti z največjim nasiljem. Tito je prepovedal, da bi se kdor koli bojeval proti nacistom in fašistom, če ne sprejme njegovega povelja. Napadal je nekomunistične enote in končno dosegel, da so nekatere začele sodelovati z okupatorji. Toda okupatorjem je tudi sam ponujal sodelovanje.

Damjan Likar

  • Valter BraniSlav

    Bolj ko boste ziveli v preteklosti, bolj bedna bo vaša sedanjost.
    Zakaj ne greste s časom naprej? Ste preleni da bi se česarkoli novega naučili, zato ste neuspešni in razbite izgovor s tem da krivite preteklost?

    Tudi jaz pogosto razmišljam o preteklosti vendar jo vidim lepo, ne krivično tako kot vi.

    Ker imam do preteklosti dober odnos se mi tudi sedaj dogajajo lepe stvari.

    • učko

      Pa sej glih ti kličeš Titota nazaj iz preteklosti ! Za tiste čase je bil za večino rešitelj in heroj, eni pa so krepko gor plačali, pa naj se tudi to ve.

      • Valter BraniSlav

        A je kje drugače?
        V indiji koromandiji pa v deželi nije je, v realnem svetu pa ni.

    • janez zorman

      Kakšna preteklost neki, če se predsedniški kandidat na komemoracijah še danes udinja ostarelim “klavcem”.

    • Borut Stari

      Nihče ne živi v preteklosti le v vedno bolj bedni sedanjosti, ki pa je posledica zločinske preteklosti.Deželo so, ve se gdo, leta 1943 v Jajcu ugrabili in je še danes v njihovih krempljih.Ker imaš, kot pišeš do preteklosti dober odnos se ti dogajajo lepe stvari. Lepe stvari se danes dogajajo poneumljenim, ki živijo v svojem izgubljenem svetu in le še pripadnikom kaste prvorazrednih.

      • Karmen

        Seveda ima do preteklosti dober odnos, ko pa izhaja iz sorodstvene naveze Maček – Kardelj.

        • Valter BraniSlav

          Jaz sem vedno živel zelo dobro, do leta 1977 v SFRJ, od takrat naprej pa v ZDA in UK.
          Večina vas ki objokujete preteklost bi v kapitalizmu propadla. Nihče vas na zahodu ne bo plačal za javkanje o krivicah izpred 50 let.
          Tudi kapitalizem je lahko okruten. Jaz sem sprobal oboje in sem iz obeh sistemov potegnil največ
          Spoznal sem da sta le dve vrednoti ki štejeta: biološki potomci in denar.
          Vse ostalo je zguba časa

          • Soave

            Ti bolj slabo skrbiš za svoje biološke potomce. Ko boš odšel s tega sveta, jim bodo prav vse pobrali, kar si skupaj spravil. Saj se sam hvališ, da davkov, pa kaj vem, kajše vse , ne plačuješ ?? Lepa vzgoja. Vredna tvojih prednikov !

          • Valter BraniSlav

            Ne bodo jim pobrali. Na koncu bomo denar “oprali” in ga dali v irevocable trust. Vložen bo v index funds. Vsako leto bodo lahko črpali do 4% vrednosti s katerim bodo plačevali študij. Po 60. Letu bodo lahko vlekli rento če bodo imeli manj kot 3 tisoč EU mesečne penzije. Po študiju do 60 leta ne bodo dobili nic. Vsi bodo šolani in na stara leta nihče ne bo lačen. Ta denar bo trajal tako dolgo kot kapitalizem, par sto let.
            MACEK VEDNO PRILETI NA NOGE IN SE POBERE. KARDELJ PA FILOZOFIRA IN FILOZOFIRA IN FILOZOFIRA. …
            Sedaj pa ugani iz katere veje družine izhajam?

          • Soave

            Kaj sproti pozabiš, kaj pišeš ? Zakaj bi ugibala?

          • tramal

            Zakaj pa potem nisi ostal v tej enkratni jugi.Falil si smer .Verjetno si hotel iti v komunistično rusijo pa si po pomoti pristal v kapitalistični ameriki.

          • Valter BraniSlav

            A sem jaz kdaj rekel da je bila SFRJ idealna za vse ?
            Zame je bila. Za druge pa kakor se je kdo znašel
            Jaz sem se znašel

          • Karmen

            Saj sem ti povedala, da si v SFRJ dobro živel zato, ker ste uničili ljudi in jim vse pokradli. Jaz nisem dobro živela, sem bila drugorazredna, TI SI PA KOMUNISTIČNI OTROK. PRI VSEH BEDARIJAH, KI JIH PIŠEŠ, TE VPRAŠAM: “ALI SPLOH VEČ, KDO JE BIL DR. LJUBO SIRC?
            Tu imaš povezavo – http://www.demokracija.si/fokus/umrl-je-svetovno-priznani-ekonomist-in-disident-dr-ljubo-sirc.html
            ON je res bil priznani ekonomist, živeč v tujini. Za tebe sem slišala šele tu gor, ti samooklicani strokovnjak.

          • Valter BraniSlav

            Pri 23 letih sem odsel iz SFRJ in od takrat hodim domov le na dopust.
            V ZDA mi sorodstvene vezi niso pomagale nic.. vendar sem takrat bil mlad in sem hotel sprobati se kaj drugega kot socializem v takratni Jugi…
            Ko sem prisel v NYC sem takoj opazil lepoto latino in crnih zensk in po parih mesecih spoznal danasnjo zelo.
            Ko sva leta 1978 prisla na obisk k stricu Edotu naju je zelo prisrcno sprejel. Zena je dobro kuharica in v njihovi vili v Tacnu je naredila nekaj specialitet Caracasa.

            Ko pa sem hotel Edotu s preprostimi matematicnimi modeli pojasniti kako deluje trg delnic me ni poslusal. On je bil doma v frazah razredne borbe. Bil je ravno tak kot je Luka Mesec danes… bluzil je v tri krasne..

            Mene akademska kariera v ekonomiji nikoli ni zanimala pac pa prakticnost, npr kako izkoristiti poznavanje trga za svojo osebno korist. Kako pri tem zasluziti, prehranjevati svojo druzino in uzivati v zivljenju. Akademskih clankov nisem pisal, to me ni zanimalo. Pac pa sem v NYC takrat spoznal najboljse ekonomiste tistega casa ki so se ukrarjali z delniskim trgom. Ker imamo ljudje do denarja custven in ne racionalen odnos, matematika tukaj ni uporabna, razen poznavanje obrestno obrestne mere.

            Moja ucitelja takrat sta bila Harry Markowitz ki je kasneje dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo in John Bogle, ustanovitelj firme Vanguard. Od njiju sem se dosti naucil.

            Sicer pa se vlaganja delnic in obveznic lahko nauci vsak gimnazijski maturant s poprecnim IQ v treh mesecih… Glavno je to da prenehamo ugibati kaj se bo zgodilo in pokasiramo samo dohodke trga…

            Na kratko, jaz nisem priznani ekonomist, JAZ SEM BOGATI EKONOMIST.

            ZAKAJ PA TI NISI TAKRAT ODSLA IZ SFRJ CE SI BILA TAKO NESRECNA? KAJ TE JE OVIRALO? ZAKAJ NISI SPOKALA TAKO KOT JAZ IN ODSLA? TE JE BILO STRAH SPREMEMB? KAJ TE JE OVIRALO DA SE NISI IZ DRUGORAZREDNE JUGOSLOVANKE DVIGNILA V PRVORAZREDNO AMERICANKO?

          • Karmen

            Vidiš, jaz sem pa delala doma in tudi nisem priznan ekonomist, sva pa z možem prevzela kmetijo njegovih staršev, jo modernizirala in zraven še na noge postavila družinsko podjetje.
            Med menoj in teboj je ta razlika, da jaz uživam sadove dela svojih rok, ti si pa v štartu začel z sadovi dela drugih rok. Tako Maček kot Kardelj – pred vojno hlapca in lenuha, po vojni pa s pomočjo kraje in likvidacije ljudi prišla do bogostva. Ne samo družini dr. Ljuba Sirca, tudi nam so taki lenuhi pokradli premoženje. Sirčevim celotno in še življenje, nam pa 6 hektarov zemlje, za katero so delale in varčevale generacije prednikov.
            Tvoj stric KARDELJ TE NI HOTEL RAZUMETI, KER JE BIL IDEOLOG samoupravnega socializma, ta pa je po njegovem bil boljši,kot pa to kar si mu ti pripovedoval. In ta samoupravni socializem je bil tako dober, da je Jugoslavija leta 1983 bankrotirala.
            Logično, da je bil v frazah razredne borbe, nakradeno premoženje in na silo pridobljeni privilegiji so mu morali ostati, raja pa je morala ostati enaka v revščini. Danes je popolnoma enako, komunisti še vedno branijo in ščitijo svoje privilegije, katere so pridobili na nepošten in nedemokratični način.
            Se pa popolnoma strinjam s teboj glede Mesečnika, da o Kordišu ne govorim. Ta je čisti drugi Maček in Kardelj. Totalni lenuh, v življenju bi samo užival, ker pa nič nima in, da bi lahko užival, so delodajalci za pobit, premoženje pa za vzet – tako govori on.

          • pupa

            Predno sem prebrala vaš komentar sem mu povedala podobno kot vi. Na njegovem mestu bi me bilo sram povedati da so taki podleži moji sorodniki.

          • Karmen

            Pa še kar goni svoje. Sploh ne odneha. Popolnoma oprani možgani. Ko pa ne več, kaj bi še napisal, pa samo sprašuje zakaj nismo šli v ZDA.
            Zanimivo je pa tudi razlaga lastništva vile. Nacionalizirali,ker je pred vojno dobro služil. Kardelj jo je pa ukradel,pa še boljše služil oz. kradel delovnim ljudem.

          • Valter BraniSlav

            Meni niti Kardelj niti Maček nista dala nič razen izobrazbe ki si jo imela tudi ti. Zakaj nisi odšla v ZDA? KDO TE JE OVIRAL?

          • pupa

            Čigava je bila vila v Tacnu kjer je živel stric? Ali jo je stric kupil od prejšnjega lastnika? Ali mu jo je prejšnji lastnik podaril?. Ali je prejšnjega lastnika umoril ali dal umoriti? Poskrbel , da je bil prejšnji lastnik in njegova družina izgnana? Le na tak način so se komunistični tolovaji dokopali do imetja, ki so ga ustvarili grdi kapitalisti sami niso znali nikoli ustvarjat vedno so znali samo krasti še danes jih hitro ločiš od ustvarjalnega slovenca. RES SI LAHKO PONOSEN NA TE KOMUNISTIČNE TOLOVAJE IN ZLOČINCE TAKO EDODOTA KOT JOSIPA IN VSE NJIMA ENAKE.

          • Valter BraniSlav

            Vila je pripadala Ivanu Seunigu ki je pred vojno zaslužil 100 krat več kot povprečen delavec. Ker niti slučajno ni mogel delati 800 ur na dan mu je delavski razred vilo nacionaluziral in dal mojemu stricu, samooklicanemu borcu za boljši jutri delavskega razreda.

            Vila je bila dograjena leta 1938 po načrtu Bojana Stupice in bila podarjena drugemu največjemu sinu naših narodov in narodnosti leta 1950.

            Edo in Pepca sta bila prepričana da jima Tito prisluškuje zato sta kritizirala svojega šefa le ob obisku vrta.

            Sicer pa ta vila ni bila nič posebnega, moje vile v Londonu in Miamiju so neprimerno večje in boljše.

            Še posebno neokusno je bila opremljena kopalnice ki je bila vsa v rdečih ploscicah. Skratka, nič posebnega, veliko slabša od mojih ali Skrabcevih vil.

    • sprehajalec

      Saj gremo naprej, razkrivanje zločinov preteklosti, je pot v boljšo prihodnost. Kako pa lahko nek narod sploh živi s takšnim bremenom zločinske preteklosti?

    • antimur

      Ti levak greš naprej v leto 1945. Daj se že spravi v red, ali pa utihni in ne muči poštenih Slovencev s svojim zombijevskim bluzenjem.

    • Karmen

      Zgodovina ali pa preteklost je učiteljica prihodnosti. Kdor ima v rokah preteklost (lažna zgodovina), ima tudi v rokah sedanjost in prihodnost (vladavina komunistov v Sloveniji s čisto enakimi postopki, kot jih je opisal Dr. Sirc).
      Seveda jo vidiš lepo, ko si pa užival na račun nakradenega premoženja in to od ljudi katere je tvoje sorodstvo pobilo ali pa brez krivde zaprlo v stroge zapore, kjer so jih mučili.
      S tujim k…. je lahko opletati po koprivah.

    • FORT WORTH

      Jest pa mislim, da si se koncno ovedel, kako strahovito si zaslepljen…hehehe

    • goldhorn

      Zakaj potem vsakoletno romanje v Lažgoše? Laže je očitati drugim kar sami počnete?

    • FUCK COMMUNISM

      Ej debilcek kvazi bogat in iz tujine… a je tebi jasno, da je pociscena in razciscena zgodovina temelj vsakega naroda!?!? Slovenci zgodovine nimamo urejene, gnila je, zaradi te nerazpucane zgodovine smo razdeljeni in zato je drzava v podnu. Ker ne delamo za skupno dobro ampak drug proti drugemu. Gledat je treba nazaj dokler se teh stvari ne spuca, ko bo to narejeno, bomo pa lahko gledali samo se naprej.

      • Valter BraniSlav

        Nisem preprican da imaš prav.
        Preteklost je slovenska obsedenost ki z komunizmom nima neposredne povezave. Imam sestricno ki se vedno gori v sovraštvu do “onega prašiča” od katerega se je ločila leta 1962 in ki je že 30 let mrtev. Ker vedno vsakomur govori kakšen prasec je bil njen nekdanji mož so se je izogibali vsi potencialni snubci. Nikoli se ni ponovno poročila čeprav je bila izredno lepa. Njen mož ni bil komunist.
        Tudi v ZDA ni vse lepo pa se nikdar nisem srečal enega samega človeka ki bi nekdanje predsednike obtoževali da so jim uničili življenje. Tudi družine padlih v Vietnamu ne sovražijo Johnsona ali Nixona.
        Obsedenost z preteklostjo in sovrazenje mrličev, upokojenega Kučana in zelo zelo zelo močnega gejevskega lobija je slovenska specialiteta a la carte. Z njo si luzerje slovenije olajsate življenje ki vas tare zaradi vaše lastne neaktivnosti.
        Ne skrbi, ko bodo pomrli vsi komunisti bodo luzerji kot ti našli novega “krivca” za svoje neuspehe.
        Osebno mislim da je to posledica katoliške vzgoje, slovanskega načina razmišljanja, majhnosti in fousije. Ne razmišljate kot gospodarji ampak kot hlapcki. Pozna se tisočletno hlapcevanje avstrijcem…in kasneje Beogradu, danes pa Bruslju.

        • Soave

          No, sam de si jo ti dobro odnesel !!!!!

          • Valter BraniSlav

            Ja za koga pa naj bi skrbel ce ne zase, zeno, otroke, vnuke in starse?

          • Soave

            No ja ?? Saj tudi jaz skrbim za svoje !!! Pa menda mi ni potrebno naprej pisariti.

    • tramal

      Ti živiš v preteklosti z tvojim zločincem titom.

  • Franc Šink

    Ta članek sicer ni za jutranje , ampak te hitro prebudi.

  • if

    Sirc:”Razočaranje je bilo toliko večje, ker 29. novembra niso izpustili skoraj nobenega političnega zapornika, marveč samo kriminalce.”

    Danes je enako, Kriminal zaseda vse vrhovne državne funkcije.

    Eno od kriminalnih oblik ta hip preko Bruslja vzpostavlja mnistrica za finance z namenom Bruselj pregovoriti v dovoljenje za ugasnitev obljubljene prodaje NLB.in tako NLB še naprej ohranjati v službi kriminala!

  • Balkica

    Ubogi ljudje, koliko so morali pretrpeti. Čudim se, da so v teh nečloveških razmerah sploh preživeli. In to večina vsi, po krivici. Med njimi so bili partizani, dachauski zaporniki, navadni ljudje, ki so morda samo nekaj rekli, kar komu ni bilo všeč, Upam, da se nikoli več ne povrnejo tisti časi.
    Se pa včasih vprašam: Kakšno življenje so imeli njihovi krvniki: So lahko spali ponoči, ali so imeli nočne more? So se jim njihove žrtve prikazovale v sanjah? Po mojem tudi njihovo življenje ni bilo srečno.

    • radames

      Nekoč je neki zdravnik, ki je lajšal predsmrtne bolečine umirajočemu množičnemu likvidatorju iz Kočevskega Roga, zapisal, da tako strašnih duševnih muk pri umiranju ne privošči nikomur. Zapisal je, da nekaj tako groznega še ni videl.

      • etrusk

        Poznal sem človeka -lahko rečem sošolca ki je po letu 45 kot mladi 7-8 letni sodeloval pri rezanju vratov otrok ,žena in starčkov. Kot je kasneje povedal , da se tega takrat ni zavedel , je v letih 60 , ko se je tega zavedel rekel , ne morem ne živeti , ne umreti . Kmalu po tem pogovoru z njim, se je ustrelil.

      • Valter BraniSlav

        Pravljice za lahko noč….

    • Valter BraniSlav

      Tito je bil srečen. Preprican je bil da je delal dobro.
      Ce ne bi bil srečen ne bi dočakal 88 let.

      • tramal

        Seveda je bil srečen,saj je celo življenje živel na tuj račun in posiljeval mladoletnice.

  • Olga_10

    Mar ni danes enako?

  • goldhorn

    Pravkar sem naročil to knjigo.

    • Valter BraniSlav

      Raje beri THE ART OF DEAL ali pa HOW TO GET RICH. Oboje napisal Donald Trump.
      Ne beri jokajocih knjig ker boš sam postal jokec.

  • resnicaboli

    Primer kako so komunisti uničili družinska podjetja lastnike ki niso zbežali v glavnem pomorili skupaj z družinami danes pa se gredo sinovi in vnuki teh komunistov z pokradenim kapitaliste.

    • Valter BraniSlav

      Tako je. Meni je Kardelj leta 1977 plačal karto za avion ZG-NY-ZG. Poklonil mi je 200 dolarjev. Drugega v denarju nisem dobil nic. Sem pa dobil zastonj študij na Ljubljanski EF za kar sem še danes globoko hvaležen.

  • radames

    Znanemu predvojnemu razbojniku Hacetu je bilo ime Tone. Njegov brat Matevž je bil partizanski politkomisar. Doma sta bila iz Loške doline.

    Tone Hace , slovenski kriminalec . *17. aprila 1917,
    Podcerkev, Loška dolina * Rojen v vasi Podcerkev v Loški dolini . Njegov
    brat je bil Matevž Hace , .
    https://www.google.si/search?client=firefox-b&dcr=0&biw=1024&bih=666&ei=BBPzWbLAGcPCwQLJsbegAg&q=matev%C5%BE+hace&oq=matev%C5%BE+hace&gs_l=psy-ab.12..0l2.56027.61355.0.65777.7.7.0.0.0.0.218.1054.0j6j1.7.0….0…1.1.64.psy-ab..0.7.1048…0i13k1j0i7i30k1j0i7i30i19k1.0.i6ZLkBTgyjo

  • radames

    V tej knjigi Ljubo Sirc piše, da je bil po vojni v Indiji. Tamkajšnji angleški veleposlanik ga je povabil na izlet v Nepal. V Katmanduju je za las zgrešil 1. jugoslovansko himalajsko odpravo na Trisul (člani so bili sami Slovenci), vodja pa je bil Stane Kersnik, ki je bil upravnik sodnih zaporov v Ljubljani takrat, ko je bil Sirc tam zaprt.
    Ni pa napisal, da je bil omenjeni Kersnik pobudnik rušitve kapelice na Kredarici.

  • xtc

    No komunistična pravica ni slepa-preprosto je ni.
    Nadalje,vse kar je zapisano o zapornikih vidite,kaj je komunizem in socializem-krininal,obračunavanje ,ropanje,maščevanje uničevanje itd.
    In zadnji nauk tudi Yuga je imela vsioko gospodarsko rast a je vse bolj propadala in zadolževala v tujin ,vse več je uvažala,a se vam to ne zdi podobno z Kočanovo-Cerarjevo Slovenijo ta trenutek?.

  • luckyss

    Ta je pa dobra…Pošljejo ga v taborišče in tip tam odpre kantino in služi..in potem se čudi, če ga obtožijo izkoriščanja…Pa dvakratno postiljanje postelje (vsak , ki je vojašnico vsaj povohal za nekaj mesecev je doživel krepko bolj neprijetne zgodbe)…Itd, itd…patetično, grimmovsko in butasto…
    Kot, da je življenje nabiranje rožic in poslušanje petja ptic…Tega ni niti v mirnem času, kaj šele v vojnem in povojnem obdobju ..ovce bedaste..

    • Soave

      Prvo preberi knjigo Sirca, potem pa govoriči-

      • Valter BraniSlav

        Ja dejmo se smilit sami sebi.
        PASIJON PO SIRCU.

        • Soave

          Ti skrbi zase, mi bomo pa zase.

        • Soave

          Ali pa Oda radosti tvojega titeja!

          • Valter BraniSlav

            EVO, NAJLEPSA ODA RADOSTI.. TUDI TITO JE TO RAD POSLUSAL:
            https://www.youtube.com/watch?v=X6s6YKlTpfw

          • Valter BraniSlav

            O, bratje, nikar teh zvokov,
            temveč vse bolj milo pesmico zapojmo,
            in vse bolj radostno!
            Radost!
            Radost, od Boga nam dana
            hčerka ti Elizijska!
            V tempelj, kjer si nam prižgana,
            stopamo, božanstvena!
            Združil čar nam tvoj bogat je,
            kar razbil je kruti čas;
            vsi ljudje ljudem so bratje,
            če jim ti zvedriš obraz.
            Komur je naključje dalo,
            da ima prijatelja,
            kdor dobil je ženko zalo,
            naj veselju duška da!
            Srečen, kdor ima na zemlji
            eno samo dušico;
            kdor pa sam trpiš, ne jemlji
            naše sreče nam za zlo!
            Radost pije vsako bitje
            z grudi, ki jih zemlja da;
            vsak, kdor dober in odkrit je,
            radosti sladkost pozna.
            Radost daje vinsko trto,
            daje nam prijatelja;
            črv ima k nji pot odprto
            kakor kerub do Boga!
            Z njo kot božje sonce smelo
            hodi čez nebesni svod,
            pojdi, človek, svojo pot
            k zmagi kot junak veselo!
            Naj objamem milijone!
            Naj poljubim božji svet!
            Bratje, čez nebo razpet
            Bog, naš oče, ne zatone!
            Mar se treseš, zemlja siva,
            slutiš, kaj je stvarnik, svet?
            Išči med svetovi sled:
            nad zvezdami on prebiva!

          • Soave

            Eh, v njegovem času smo jo koncertnih dvoranah bolj malo slišali. Da ne govorim o drugih umetninah velikih glasbenikov. . .

          • Valter BraniSlav

            Kaj pa si ti takrat poslušal?

          • Valter BraniSlav

            Moj stric Edo Kardelj je igral violino, njegov šef Josip pa klavir. Edo je imel rad glasno glasbo, npr finale Meistersinger ali uverturo 1812.
            Iz italije je dobil nov gramofon enkrat leta 1970. Cela hisa v Tacnu je odmevala. Pepca in hci Vera sta bezali na vrt. Meni je bil njegov izbor simpatičen. Verjameš ali ne, tudi Beatle je poslušal ni pa maral Rolling stones, Who ali Led Zeppelin. Sem ga poizkušal navdušiti pa se ni ogrel
            Do smrti pa je strastno sovražil “razredne sovražnike”. Tita pa se je bal kot pes gospodarja. Z Pepco sta oba imela paranojo da ju bo Tito pospravil…

          • Soave

            Plošče. ki smo si jih sposojali drug od drugega

    • tramal

      Pojdi raje nazaj v pasjo uto pa gobec zapri cucek.

  • Simonmarini

    Preteklost? Mi imamo problem s sedanjostjo. Sovražimo se tako, kot smo se pred vojno, med in po vojni. Če bi imeli priložnost, bi se spoklali. Samo neko izredno stanje naj se skuha ( iz nekih x razlogov ), ko ”organi reda” ne bodo več obvladovali scene, pa bomo tam, kjer smo bili med vojno. Kako presekati to napetost? Mogoče so forumi neki ventil za sproščanje, lahko pa da tudi povečujejo napetost. Žal ne poznam kako je drugod, ali je drugod tudi tako, ali pa je naša posebnost. Mislim na mržnjo v narodu samem, ne proti drugim narodom.

  • Soave

    ” Komunisti so se sklicevali na Deklaracijo človekovih pravic, ko je bila njim v prid ”
    Ja, kaj pa drugega !! Že od nekdaj je tako. Samo tisto, kar jim paše ! Kar jim odgovarja pri njihovih barabijah !

    Le preberite !! Več ljudi več ve. Le na tak način nam je lahko bolj razumljivo današnje ravnanje komunistov.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!