Društvo Domoljubni TIGR predlagalo nov praznik – 13. maj, praznik prvega spopada z okupatorjem

Foto: Domoljubni TIGR

Društvo Domoljubni TIGR – 13. maj je v Državni zbor poslalo predlog dopolnitve zakona o državnih praznikih. Društvo želi, da se 13. maj obeleži kot praznik prvega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh. “S tem predlogom želimo obeležiti 13. maj kot prvi oboroženi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh po izvršeni okupaciji. 13. maj ne bi bil dela prost dan, umeščen pa bi bil med državne praznike v seznam praznikov Republike Slovenije,” so zapisali v društvu.

13. maja 1941 je namreč na Mali gori pri Ribnici prišlo do prvega oboroženega spopada po kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije 17. 4. 1941 na slovenskih tleh. Ta je potekal med fašisti in takrat vodilnimi tigrovci na Mali Gori pri Ribnici, natančneje pri Češarkovi lovski koči. V spopadu tigrovcev z okupatorjem je padel Danilo Zelen, vojaški vodja organizacije TIGR. Ranjenega Ferda Kravanjo, političnega vodjo te organizacije, in Antona Majnika pa so italijanski fašisti zajeli. Oba sta kasneje padla v NOB. Zelen je bil sploh prvi Slovenec, ki je padel v boju z okupatorjem po izvršeni okupaciji na slovenskih tleh.

Tigrovci se niso le skrivali, ampak so pridobivali somišljenike
Imenovana skupina vodilnih tigrovcev se na območju Ribnice ni samo skrivala, ampak je pridobivala somišljenike zoper okupacijsko oblast in na več mestih zbirala in skrivala orožje. Na tem območju se je že prej nahajalo veliko orožja kapitulirane vojske Kraljevine Jugoslavije. Za zbiranje orožja sta imela največ zaslug domačina, tigrovca Anton Majnik in Jože Zalar, za sestavo in organizacijo kasnejše partizanske čete pa tigrovec Tone Černač. Imenovani je bil tudi prvi poveljnik prve odporniške čete, ustanovljene 1. julija 1941. KPS pa je kmalu prevzela to enoto s svojimi člani.

Organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) se je razvila iz antifašističnega gibanja, ki je nastalo že v 20. letih prejšnjega stoletja na območju Primorske, takrat pod Italijo, kot organizacija pa je nastala leta 1927. Tigrovci so bili prvi antifašisti in prvi oboroženi antifašisti v Evropi. Gibanje je združevalo slovenske rodoljube, ne glede na politično in versko prepričanje, v boju proti fašističnemu totalitarizmu, ki je Slovencem pod Italijo kratilo najosnovnejše človekove pravice in svoboščine, tako na ravni posameznika kot naroda. TIGR je med letoma 1938 in 1939 začel tihotapiti orožje iz jugoslovanskih skladišč preko ilirskobistriškega in pivškega območja ter se že takrat pripravljal na takojšnjo zaustavitev pričakovanega italijanskega fašističnega vdora v Jugoslavijo. V teh letih je bila organizacija povezana tudi z britansko obveščevalno službo in ji je posredovala podatke o italijanski oborožitvi, vojaški moči in pripravljenosti. Angleški zgodovinar A. J. P. Taylor je zapisal, da so bili Slovenci po zaslugi TIGR-a prvi zavezniki Velike Britanije v 2. svetovni vojni.

Tako organizirani in opremljeni so se tigrovci lahko hitro odzvali že na samem začetku tuje okupacije Slovenije. Njihovo orožje pa je postalo tudi prva oborožitev partizanskih enot na Primorskem in širšem slovensko-italijanskem obmejnem območju. Organizacija TIGR (člani in somišljeniki) je bila celotno obdobje 1927–1945 zgled pluralnega sodelovanja domoljubov v boju proti tujemu okupatorju.

Treba se je pokloniti organizaciji TIGR
S 13. majem 1941 želijo v društvu obeležiti prvi spopad z okupatorjem na ozemlju Slovenije. “Sočasno pa bi se tudi poklonili spominu na organizacijo TIGR, katere pomen je iz predvojnega primorskega antifašizma ob okupaciji prerastel v širši slovenski prostor. 13. maj je dogodek, ki je komplementaren 25. oktobru, dnevu suverenosti – sprejet v marcu leta 2015 – ki obeležuje dan, ko je slovenska tla zapustil zadnji vojak okupatorske armade. Po eni strani bi torej v seznamu praznikov imeli spomin na prvi spopad z okupatorjem in v časovni distanci odhod zadnjega tujega vojaka iz naše domovine,” so še zapisali v društvu.

A. R.