[EKSKLUZIVNO] Intervju z Božidarjem Spasićem, visokim uslužbencem Udbe: “Najboljši obveščevalci so bili Slovenci”

Spoštovane bralke in bralci. Ekskluzivno na Nova24TV objavljamo intervju z nekdanjim visokim uslužbencem Službe državne varnosti (Udba) Božidarjem Spasićem. V prvem delu intervjuja govori o metodah Udbe, o sodelavcih in o ubojih, ki so jih izvajali v imenu državne “varnosti”.

Novinar: Dober dan, gospod Spasić, na začetku vas prosim, če se lahko predstavite.

Božidar Spasić: Pozdravljeni dragi gledalci, moje ime je Božidar Spasić, nekdanji jugoslovanski obveščevalec. Obveščevalec sem postal v juniju leta 1979, s kariero obveščevalca pa sem končal oktobra ali novembra leta 1992, ko sem prišel navzkriž s srbskimi varnostnimi službami, to je s Službo srbske državne varnosti […] V agenciji pa se nismo ukvarjali samo z zasebnim delom ali delom s fizičnimi osebami in njihovimi potrebami, kot je na primer iskanje pogrešanih oseb itd., ampak se je veliko ustanov in veliko posameznikov, povezanih z državo, obrnilo na nas za pomoč, iskali so nasvete, zanimalo jih je, če poznam nekatere osebe, ki so jih potrebovali in tako naprej.

“Razumeti morate, ko govorimo o državnem terorizmu, govorimo o terorizmu, ki ga država izvaja znotraj svojih meja, nad svojimi državljani, kar se mi je zdelo nedopustno in nepredstavljivo. V zaporu sem bil 13 dni, kasneje razrešen obtožb, od države sem celo dobil nadomestilo za čas, ko sem bil zaprt.”

 Sodeloval sem z vsemi republikami in pokrajinami v nekdanji državi in vsi so me poznali, saj sem bil zelo korekten. Trikrat ali štirikrat smo imeli tako imenovane državne inšpekcije, recimo tudi delovanje zveznega sodišča je izvajalo nadzor v Sloveniji, Bosni ali v kateri drugi republiki, kjer so pregledovali delovanje. Posebno sem ponosen na to, da sem bil generalni sekretar inšpekcije zveznega SUPA v Sloveniji in smo s takratnimi sodelavci iz Slovenije zelo uspešno ocenili takratno delo profesionalne službe varnosti.

Novinar: Kateri so bili vaši takratni sodelavci v Sloveniji?

Božidar Spasić: Dosti časa je minilo od takrat in se nekatera imena pozabijo, medtem ko vam nekatera imena ostanejo v spominu. Mislim, da je takratni vodja Službe državne varnosti, mislim, da je bil prvi minister Vili Mulc. Spomnim se, da je bil on minister, Boris Zore je bil šef, tako imenovani podsekretar za državno varnost, njegov pomočnik pa je bil Milan Tepež. To so vse bili zelo kvalitetni sodelavci. Še veliko bi se jih lahko spomnil, celo sin Staneta Dolanca, mislim Igor Dolanc, je delal in z njim sem se tudi spoznal. Boris Zore je bil postavljen za načelnika ene uprave v Beogradu, v zvezni službi, in sem tudi z njim sodeloval. Sodeloval sem s samim vrhom slovenske službe in sem imel zelo poseben tretman pri njih glede na dejstva in odkritja, ki smo jih imeli z zvezi z Janezom Janšo.

Novinar: O Janši bova malo kasneje, v nadaljevanju, vi ste bili, lahko rečemo, šef za terorizem, za imigracijo …

Božidar Spasić: To se je imenovalo G14, to je bila šifra, glavni inšpektorat, v tujini to imenujejo “Chief inspector” za psihološko kontra delovanje in drugi pritisk proti imigrantom iz Jugoslavije. To se je vedelo, kdo so. Najbolj vneti so bili pripadniki hrvaške imigracije, mi smo jih klicali ustaška imigracija, in pripadniki albanske imigracije, mi smo jih klicali šiptarska imigracija. Bili so pripadniki srbske imigracije, ki smo jih klicali četniška imigracija.

Slovenska imigracija se je imenovala belogardistična imigracija, ki je delovala vzdolž avstrijsko-slovenske meje in je bilo zelo dobro pokrito ter varovano z naše strani. Makedonci so imeli nekaj svoje imigracije VMRO, vendar so te imigracije delovale zelo daleč, v Avstraliji, tako da smo z njimi imeli zelo malo dela.

Niti ena imigracija ni za nas predstavljala političnega problema, lahko so razglašali za kar so želeli in to so tudi počeli. Šli so v nemški parlament in pred ameriški kongres, pa v EU-parlament. Nas to ni motilo. Mi smo seveda vse te stvari spremljali, kot jih spremlja vsaka država.

Novinar: Ali ste imeli James-bondovsko dovoljenje za ubijanje “Licence to kill”?

Božidar Spasić: Za ubijanje vam nihče ne more dati dovoljenja, to je pojem, ki najbolj zanima našo javnost, to je, ali je služba likvidirala. Seveda je likvidirala in to najekstremnejše teroriste, gledano s te perspektive zdaj, ko sem pri koncu kariere in prihaja tudi konec življenjske poti. Če povzamem, prepričan sem, da se v naših ocenah nismo nikoli zmotili. Vedeti morate, da nisem sedel v pisarni in igral domine in šah, obiskoval lokale in kafiče in iz dolgočasja.

“Ko nisem vedel, kaj naj delam, ukazal likvidacijo Stjepana Đurekovića. Ali nisem vedel, kaj bi delal in sem ukazal umor Bruna Bušića v Parizu.”

Cele noči in dneve je bilo na mizah tone in tone gradiva kvalitetnih sodelavcev in tujih služb, ki so nam sporočale, da posameznik predstavlja nevarnost, da bo posameznik ubil naše ljudi, podstavljal eksploziv, da predstavlja nevarnost jugoslovanskim veleposlaništvom, da je Jugoslavija ena od prvih držav, katere veleposlanik Rolović je bil v Stockholmu.

Novinar: Za Slovenijo lahko rečemo, da ljudje poznajo izraz UDBA, kako ste sodelovali s slovensko UDBO, ste imeli dober odnos? So bili to dobri Udbaši ali agenti?

Božidar Spasić: Ko govorite o UDBI, naj se ve, to je Uprava službe varnosti, uprava državne varnosti, ki je bila ukinjena. V mojem času se je to imenovalo Služba državne varnosti. Skratka, to je eno in isto.

Novinar: Ja, ljudje poznajo ta izraz.

Božidar Spasić: Ja, UDBA je to naredila: “On je Udbaš.” To je še posebno opazno na Hrvaškem. Lahko rečem, da je Zvezna služba državne varnosti, kateri sem pripadal, imela zelo občutljivo delo, zelo specifično. Zahtevano je bilo, da sodelujem z vsemi tako, da je povsem mogoče, da sem bil bolj poznan med pripadniki naših služb v državi, kot drugje, kjer so manj sodelovali.

Moja najboljša in najkvalitetnejša izkušnja sodelovanja v smislu spremljanja aktivnosti in informacij, ki smo jih lahko dobili, je bila slovenska obveščevalna služba. To je služba, ki so jo vodili ljudje, ki sem jih že prej omenil, in so zelo predano zbirali informacije ter zelo predano skrbeli ne samo za interese Jugoslavije, pač pa tudi za interese Slovenije, da se morda kaj ne bi zgodilo.

“Morate razumeti, Slovenija je bila na prvem udaru s strani zahoda, s katerega je prihajala teroristična imigracija. Če ocenim službe, s katerimi sem najbolje sodeloval in s katerimi bi še sodeloval, sta to dve službi, in sicer slovenska in kosovska služba. Služba na Kosovu, ki so jo vodili Albanci, kot pripadniki Službe državne varnosti, in so bili zelo predani Jugoslaviji. Podobno so bili predani tudi pripadniki Službe državne varnosti, ki so se nahajali v Sloveniji.”

Še danes pravim: Ali ste prepričani, da je Jugoslavija razpadla? Ni razpadla, samo preoblikovala se je. Mi tukaj, v Beogradu, po mojem več vemo, kaj se dogaja pri vas v Sloveniji kot po mojem vi – in obratno.

Tako, da mi smo bili pripadni eni ideji. Smešno je, da zdaj govorim o skupnosti in enotnosti, to so strankarske parole. Skratka, mi smo bili profesionalci.

Novinar: Kdo je bil vaš šef? Kdo vam je dajal navodila, ukaze, komu ste bili odgovorni?

Božidar Spasić: Jaz sem imel nekaj šefov, ki so se menjali, ob mojem vstopu v službo je bil minister Franjo Herljević, izjemen general. To je zelo redko, da na mesto šefa civilne službe pride general, ampak pri nas se je kasneje uveljavila takšna praksa, da je sčasoma prišel general Petar Kračina, narodni heroj. Ampak, bil je Franjo Herljević in z njim šef neposredni podsekretar za državno varnost. Moj neposredni šef je bil Dimitrije Krajin, čudovita oseba iz vrst partizanov in se je ukvarjal z obveščevalnim delom. Jaz mislim, da je na to delovno mesto prišel z mesta veleposlanika ali delovnega mesta, ki je bilo v tujini. Bil je zelo dober načelnik službe, zelo je cenil moje protipropagandno psihološko delo in odobril je vse operacije, ki sem jih zahteval, za katere me je tudi pohvalil in smo zelo dobro sodelovali. Na žalost pa se je zelo hitro prestavil v diplomatske vode, kjer je vodil obveščevalni sektor, ki se je takrat imenoval SID – Služba za informiranje in dokumentacijo. Na njegovo mesto pa je prišel iz Srbije Srdan Andrejević, to je bil čudovit človek in eden od najboljših srbskih obveščevalcev, policajev, vse najboljše, kar lahko rečem za določeno osebo, lahko rečem zanj. Leta 1987 sem ob sprehodu po hodniku šel do svojega sodelavca in mi je rekel: “Evo, prišel je Zdravko.” Vprašal sem: “Kateri Zdravko?” On pa je odgovoril: “Zdravko Mustač.” Mislim, da je leta 1987 prišel k nam iz Hrvaške, da zamenja Srdana Andrejeviča in je čakal skoraj leto dni, da je Srdan šel v penzijo in je bil njegov pomočnik tako, da je leta 1988 ali konec 1987 Zdravko Mustač prevzel vodenje. Bil je zadnji vodja Službe državne varnosti, ki je bil v jugoslovanski tajni policiji postavljen uradno na delovno mesto. Vse po njem je postalo nepomembno.

Novinar: Vaši nadrejeni so bili ministri za notranje zadeve. Je bil med njimi tudi Stane Dolanc?

Božidar Spasić: Ja, po Franju Herljeviću je prišel Stane Dolanc. Zelo dober minister, bil je zelo korekten človek in profesionalec v vsakem pogledu, ampak se je več ukvarjal s politiko kot z nami, se je bolj ukvarjal z družbenimi problemi, saj je bil istočasno član Predsedstva CK Jugoslavije. Tako, da je imel veliko dolžnosti, vendar se ga spominjam kot zelo dobrega ministra. Za njim je prišel eden od največjih gospodov, kar jih je bilo, mislim, da Evropa ni imela takšnega ministra. To je bil Dobroslav Ćulafić, Črnogorec, znan po lepem obnašanju. Sem bil prezadovoljen in presrečen, ker je bil z nami, kajti vedno je podpiral moje delo. Celo v svoji knjigi sem objavil dokument, na katerem sem ga po svojih informacijah seznanil s stvari glede imigracije. In je zraven napisal: “Zelo dobro. Odlično Spasiću!” In sem vsak mesec dobil določeno nagrado od ministra. Po njem je prišel general iz Srbije, Petar Gračanin. Tu sem imel srečno okoliščino in pri njem zelo dobre veze z generalom, saj je bil moj pokojni stric eden od komandirjev v prvi proletarski partizanski brigadi. Leta 1943 je umrl na rokah generala Petra Gračanina.

Novinar: Da se na vrnemo na likvidacije, ker je to najbolj zanimivo za naše gledalce. Ko ste ugotovili, da je nekoga treba odstraniti, nas zanima, kako je potekal nadaljnji postopek. Ali ste imeli pooblastila, ali pa ste potrebovali dodatno soglasje?

Božidar Spasić: Javnost je treba seznaniti, da smo bili usposobljeni, zelo profesionalni. Tisoče dokumentov, v tisočih nočeh, je šlo skozi moje možgane, spraševal sem se, ali je on ta, ki ga je treba odstraniti (likvidirati), ali bo to dobra poteza, istočasno pa je bilo treba razmišljati, kdo bo to opravil. Ni to tako enostavno:”Evo ti orožje, pojdi in umri”. Kdo to lahko naredi? Tega ne more nihče.

Koliko je atentatov na svetu in vsi seveda ne uspejo. Ko je bila izdelana na primer moja ocena ali pa ocena hrvaške ali slovenske službe, se je nekdo obrnil na nas, da se v določenem trenutku ne more več nadzirati delo tega in tega terorista, je bila zadeva predana v zvezni SUP. Mi smo takrat gledali naše podatke, to je v drugi upravi SUP-a, jih pregledali in zahtevali sestanek, kjer smo se o vsem pogovarjali. Vem, da je bil en sestanek sklican na Hrvaškem, navzoči smo bili: Srečko Šimurina, takrat je bil visoki predstavnik ministra, Josip Perkovič in jaz ter moj prijatelj Predrag Đorđević, pomočnik načelnika moje uprave. Usedli smo se in začeli profesionalno razpravljati. Ugotovili smo nekaj oseb, ki so že opravile nekaj terorističnih akcij, nismo pa vedeli, kaj naj z njimi. Ali jih naj likvidiramo ali na kakšen drugačen način opravimo z njimi?

“Takrat sem predlagal, naj se akcija izvede v Nemčiji, kjer so bili takrat največji nemiri. Ostali so vztrajali na Šteduli, na Škotskem. Čeprav sem bil koordinator akcije, sem se iz te skoraj izključil, ker se nisem strinjal z njimi. Epilog je bila neuspešna akcija, ta oseba je ostala živa, atentator je bil obsojen na okrog 30 let zaporne kazni, stvar se še do danes ni umirila.”

Kasneje smo sprejeli odločitev, da se naredijo seznami in te so nam vse službe, tudi slovenska, nato posredovale. Na njih so bile napisane osebe pod a, b, c – se pravi teroristi, ki jih ni bilo možno v celoti spremljati, saj ta na primer pomaga temu teroristu, tretja oseba financira teroristična dejanja itd. Po pregledu vseh s seznama je bilo ugotovljeno in pregledano, ali je oseba, ki je na posameznem seznamu, že na kakšnem prejšnjem in prišli smo do zaključka, ali je oseba navedena na seznamih. Potem smo šli v Zvezni svet za zaščito ustavne ureditve brez imen, svet ni nikoli vedel, kdo bo likvidiran. Rečeno jim je bilo, da imamo veliko težavo s skupino iz Švedske.

“Likvidacijo, recimo, Mire Barišiča smo poskušali 50-krat, poslali smo 50 morilcev, da izvršijo nalogo in nismo uspeli iz razloga, ker so ga Švedi varovali. Poskušali smo ga na vse načine ubiti, saj je umoril našega veleposlanika in Črnogorci so na tem posebej vztrajali. Danes pa so tiho, ko so Hrvati postavili spomenik Miru Barišiču. Tiho so, namesto, da to minirajo. Jaz bi to naredil.”

Svetu smo samo posredovali informacijo, da imamo določen problem, Predstavniki sveta so bili v glavnem ali člani predsedstva ali pa člani vlade. Tako je bila ena od predstavnic Milka Planinc ali pa je bil to Vladimir Bakarić, kasneje Nikola Ljubičič in tako naprej. Vedno je bil to nekdo iz predsedstva in kvečjemu z razlogom, da poda nekakšno veljavo, da je to državno, saj smo tudi mi želeli zagotovilo, da država odobri takšno nalogo, saj na drugačen način ne moremo rešiti ljudi. Reševali smo ljudi in ko smo svetu to predstavili na takšen način, to sploh ni bila več težava. Prišli so in izdali ukaz, da se akcija pripravi. Običajno je prišel načelnik uprave, ki ga je minister obvestil, da so dobili zeleno luč za operacijo. Pri Đurekoviću je Dolanc rekel: “Imate zeleno luč za izvedbo.” Potem je pa služba, ki je bila zadolžena za izvedbo, našla ljudi, ki bodo to izvedli, s katerim orožjem bo to opravljeno, kdo bo informator, koga je treba zaščititi, ali bo okrog umorjenega dovolj naših agentov, ki bodo informirani in vemo, je da jih bodo na primer nemška ali katera koli druga policija zaščitili. Potem je bila sprejeta odločitev in naj bi dve, tri osebe vedele za to operacijo. Glede na to, kakšno smo imeli takrat stanje v državi, je na koncu pol države vedelo, da bomo nekoga likvidirali.

Novinar: Ste slišali za primer Velikovec, bombna eksplozija na avstrijski Koroški?

Božidar Spasić: Ne, nisem slišal za to, kdaj se je to zgodilo?

Novinar: V osemdesetih.

Božidar Spasić: Ne, nisem slišal za to, vendar dopuščam možnost, da so varnostne službe Slovenije ali Hrvaške in Bosne kasneje tudi ločeno izvedle kakšno akcijo.

Imeli smo primer, ko je na primer bil v Frankfurtu slovenski konzul in on, pametnjakovič, se je spomnil, da je treba likvidirati nekega Albanca. Znotraj konzulata je našel človeka, ki je bil pripravljen vse to organizirati in da celo iz konzulata dobi službeno pištolo, s katero bi izvedli umor. Za izvajalca umora pa so našli neko žensko, ki je bila intimna prijateljica tega Albanca. Kaj se je na koncu zgodilo? Oni so vse organizirali, ji priskrbeli letalsko karto do Beograda, ona je šla do tega Albanca, ga enkrat, dvakrat ustrelila in ko je bila na izhodu iz stanovanja, kjer je ranila tega Albanca, saj ga ni ubila, je zaloputnila z vrati in vrata so se napol odprla. Ta, ki je bil ranjen v hrbtenico, se je privlekel do vrat in poklical soseda, mu tudi povedal, kdo ga je ustrelil in je nemška policija na letališču takoj aretirala Zorico Aleksić. Po mojem mnenju je še živa, saj je odsedela svojo kazen. Takrat so tudi odstavili konzula. Spomnim se, da je bil takrat Dimitrij Krajger načelnik službe SIDA in je bilo zahtevano, da se pojasni, kdo jim je dal odobritev, da to izvedejo. Mi nismo imeli nič proti tej akciji, lahko to takoj povem, niti se nismo pritoževali zaradi tega, ker je ona streljala nanj, saj je bil velik ekstremist. Ni pa nam bilo prav, ker nismo bili seznanjeni s tem, ker bi to akcijo potem mogoče speljali kvalitetnejše.

Ne pošiljate vi atentatorja, ki ga imate na zahodu, nikoli z letalom nazaj domov. Ko je bil ubit Stjepan Đureković, so se njegovi atentatorji v državo vrnili s “stoenko”. Kdo bi pomislil, da se bodo z enim “krš” avtomobilom, “kripo”, vrnili atentatorji jugoslovanske tajne službe? Nihče ne bi pomislil na to. Odstavili so konzula in so kasneje vsi prišli na moja vrata. Morali smo razmisliti, kaj bomo naredili dalje, ker smo jim grozili, da jim bomo sodili.

Novinar: Katerega leta je bilo to?

Božidar Spasić : Mislim, da je bilo to leta 1986 ali 1987. Zorica Aleksić je poseben primer, Albanec, ki je bil ranjen, je danes na invalidskem vozičku. Konzul je bil Slovenec, točno vem, da je bil Slovenec, ker je bilo več razprave s Slovenijo glede tega primera.

Novinar: Kako ste se financirali? Verjetno en del iz proračuna, verjetno je bil pa tudi del sredstev, ki ni bil evidentiran.

Božidar Spasić: To je bilo najcenejše delo za nas, kajti to je bil čas tako imenovanega kvazi domoljubja, ki je prežemalo kriminalno podzemlje. Se pravi, da jim je bilo v čast, da se je služba obrnila na njih. Povem vam, kar sem govoril tudi v nekaterih oddajah, da so pred mojo pisarno, zdaj govorim v prenesenem pomenu, čakali skoraj v vrstah, da jih sprejmem, da dobijo določeno nalogo ali delo.

“Nismo se ukvarjali samo z likvidacijami, sežigali smo gostilne, vdirali v stanovanja in kradli dokumentacijo. V vsakem trenutku sem vedel, kdo ima kaj za kosilo.”

In potem, ko si jih vprašal, koliko si jim dolžan za opravljeno delo, je bilo, kot bi jih užalil. Največji ASI, ki so delali za nas, so vedeli, da imajo plačane potne stroške, npr. letalsko karto, vozno karto. Na primer, za operacijo Đureković je bila kupljena opevana “stoenka”. Na koncu pa nismo vedeli, kaj naj s tem “kršem” od avta.

To je bila posebna “blagajna”, ki še danes obstaja v vsaki službi in del se je polnil iz proračuna. Niso pa ta sredstva bila ogromna, nikoli ni noben atentat plačan toliko, kot se to želi zdaj predstaviti v javnosti. Za uboj Stjepana Đurekovića, kar je znano vaši javnosti, za njegov umor je vsak od sodelujočih dobil okvirno 7.000 dolarjev. Na primer, ali Nemci ali drugi bi za takšen atentat dali od 100.000 do 200.000 dolarjev. Mi pa smo tukaj imeli ljudi, ki so dobivali po 7.000 dolarjev. Kasneje, ko si srečal koga od sodelujočih in jih vprašal, če so zadovoljni s plačilom, so bili prezadovoljni.

Rečem vam, obstajalo je kvazi domoljubje, manjše stroške so si sami pokrivali. Pri Arkanu je bila stvar takšna, da je bil za te stvari izjemen operativec, služba pa mu je nato to hišo, ki jo je imel v Beogradu, tudi kupila. To je hiša, ko je v igralnici v Portorožu dobil okoli 60.000 mark, kakor se zdaj spomnim, in potem mu je en operativec takoj vzel ta denar in mu rekel: “Ti boš ta denar itak zaigral.” In so kupili to hišo. To je bila ena mala hiša, služba je dodala iz blagajne, jaz mislim da okoli 10 do 15 tisoč mark in potem je bila zgrajena in kupljena ta hiša.

Novinar: Se pravi na en način so bili plačani tudi s tem, ker so jim bila spregledana nekatera kriminalna dejanja.

Božidar Spasić: Absolutno smo jim vse spregledali ob vrnitvi. Če bi si zaželeli, da preko meje spravijo letalo, bi ga spustili. V času ene operacije v Stuttgartu so najeli avto, najnovejši Audi, ki je prišel iz Nemčije. Ne vem, kako so jim ti cepci sploh predali ta avto. Rečem vam, najnovejši avto, ves je bil na gumbke. Končali so svojo nalogo in namesto, da bi vrnili avto, so me poklicali, če lahko pridem gor, do hotela takrat, danes so tam toplice, mislim, da je hotel Royal.

“Ko sem prišel pred hotel, sem videl bleščeči črni Audi, vprašal sem, kaj je zdaj to in oni so odgovorili, da so mi ga pripeljali do sem. Vprašal sem, kaj naj naredimo s tem, ali ga naj registriramo na njihovo ime. To bi lahko naredili, vstavili bi podatke, jih overili z državnimi žigi, tako kot so dobili potne liste, originalne potne liste, samo vsebina je bila lažna.”

Nato so mi odgovorili, da imajo boljšo idejo, da bodo odpeljali ta Audi do Jordana, kjer ga bodo prodali, in potem kupili orožje, ki ga bodo prodali Palestincem. Tako, da je ta Audi krožil po Bližnjem vzhodu, na koncu te zgodbe pa ni bilo niti orožja niti Audija. Vedno so lahko ob vrnitvi pripeljali, kar so želeli. Mi smo jih spustili.

Novinar: Povejte mi, ali ste še v stiku s katerimi kolegi iz Slovenije?

ožidar Spasić: Ne, nisem. Moj zadnji pogovor je bil z mojim prijateljem Borisom Zoretom. On je bil načelnik druge uprave, takrat vzpostavljene obveščevalne uprave. Vem, da je klical, ko se je začelo noro bombardiranje v Ljubljani. Vem, da sem videl na posnetkih letala, nisem tega poznal niti se nisem mešal v to. To je za mene temna stran vsega tega. Vem, da me je klical Boris Zore, ker je delal v tej pisarni. Takrat sem bil pri tajnici in je rekla: “Boris Zore kliče. Evo, Božo je tukaj.” Jaz se javim in vprašam: “Kje si, Boris?” In on reče: “Pa menda nas ne boste zdaj še bombardirali?” In potem je bila zveza prekinjena. To je zadnji stik, ki sem ga imel s prijateljem Borisom Zoretom in nikoli več nisem imel stika z operativci ali določenimi ljudmi. Če vam pokažem moja elektronska sporočila, saj mi jih pošiljajo tudi iz Slovenije, e-pošto in pisma, me tudi kaj sprašujejo. Ne vem, kaj je tako atraktivno pri tem, večinoma se pa sprašuje glede Janeza Janše, ker to je alfa in omega celotnega slovenskega interesa. Mislim, da je povsem nepomembno, ker ta stvar je evidentirana in končana. Ne vem, zakaj je še tako zanimiva?

Novinar: Kdaj je UDBA ali vaša organizacija prenehala delovati?

Božidar Spasić: Leta 1992 je prenehala obstajati zvezna Služba državne varnosti in takrat sem prenehal biti pravi obveščevalec.

Novinar: Je veljal kdaj med vami kakšen kodeks, da lahko pokličete zdaj kakšnega kolega v Slovenijo, če bi kaj potrebovali?

Božidar Spasić: Ja, v katerem koli času. Ne vem, če sem kdaj to izkoristil. Mogoče sem kdaj kaj vprašal, čisto tako. Mene je iz Slovenije nekdo poiskal, žal mi je, ker vam zdaj tega ne morem pokazati. On ni delal z mano, ampak nekaj drugega. Iskal je svojega prijatelja iz Srbije in me prosil, če mu ga lahko poiščem. Točno je vedel, kje se je nahajal itd. Tako da obstaja en kodeks spoštovanja, kot: “Kako si, Božo, kaj je novega?” Noben ni od mene nikoli iskal nič posebnega, kajti ti ljudje ne delajo več v službi in potem tudi škoditi ne morejo.

Novinar: Primer Crnogorac vam je znan?

Božidar Spasić: Ja, znan mi je, iz Slovenije me je nekdo spraševal.

Novinar: Roman Leljak?

Božidar Spasić: Ja, on ima ta primer okoli Crnogorca. Stokrat mi je poslal e-pošto, naj mu pomagam. Alo, tukaj v Beogradu obstaja oseba, ki pravi, da je on pred družino tega Crnogorca, družina pa je pripravljena dati vse, ker imajo. Mnenje je, da on mogoče sploh ni likvidiran. Takšno so si ustvarili mnenje. Zame je bil ta primer zunaj mojega interesa in nisem mogel pomagati. Vprašal sem nekatere starejše sodelavce, ki so delali v službi, in se ne spomnijo. Tako ne izključujem možnosti, da gre za ločeno akcijo slovenske službe, za katero sploh nismo vedeli ali pa so nas obvestili in se mi nismo želeli vmešavati, ker je bila stvar zaključena.

Novinar: Poznate mogoče Janeza Zemljariča, Janeza Kocijančiča, ste mogoče z njima sodelovali?

Božidar Spasić: Ne, nisem sodeloval, slišal pa sem za te osebe. Prejemali so informacije, ki smo jih pisali in dostavljali.
  • Lowro

    Kdo bi si mislil…? Da obveščevalne službe sem pa tja tudi koga likvidirajo…to pa res nisem vedel.

  • Demokrat
  • Nata

    Samo vprašanje. Torej, ker so takile primerki delali po takratnih zakonih ( tako, kot se pri nas na raznih komisijah sliši, ko koga kaj vprašaš ) , je danes vse v redu? Možakar verjetno kar dobro živi. Ker ni in nikoli ne bo povedal vsega!!!!Je pa opravljal res strašno ” dejavnost “. Razsvetlite me ! Ja zaščitena priča ?

    Dajte no !

  • Duhec

    Povedal ni nič…. pričakovano.

    • janez55

      kakršna vprašanja, takšni odgovori! Na youtubu si poglej Spasićeve pogovore s srbskimi in hrvaškimi novinarji, ki so znali vrtati z vprašanji in iz njega izvleči bistveno več kot spraševalec na Novi24tv. Za takšne pogovore pač mora novinar imeti nekaj v glavi in v hlačah.

      • Duhec

        Ko je naneslo na Janšo, se pa takoj spremeni tema pogovora. Bravo…

        • if

          … o tem bosta govrila v sredo 15.3.2017.

          • tarantela

            Takrat bo bolan.

    • Iva

      Povedal je to, česar SLO udbovci in likvidatorji ne priznajo! Zakaj ne? (zločin in krivda?)

      http://www.casnik.si/index.php/2017/03/09/najprej-moralno-potem-pa-fizicno-likvidirati/

  • tramal

    In vsi ti zločinci še naprej prejemajo krvavo penzijo na naš račun in to komunistično sodstvo nobenega ne obsodi.

  • Fogglof Tunnek

    Buddalle desnosučne že tri dni nabijajo o totem Spasiću…TRI DNI…pa nič novega!?!?…Evo, bom še jas napiso nekaj nič novega:

    [Ekskluzivno]…JANEZ JANŠA AGENT BEOGRADA ???… A je to možno…ali gre za teorijo zarote? Ali morda za satiro?…Ali je morda celo res???

    “Nije zgorega napomenuti kako je šef zloglasnog jugoslavenskog SDB-a, BOŽIDAR SPASIĆ, u svojim memoarima napisao da je nekada Janez Janša putovao s njegovom putovnicom. Iz tog podatka se može zaključiti kako je Janša bio beogradski agent o čemu smo također pisali na našem portalu Tjedno. Janez Janša je studirao obranu i zaštitu i zapravo je bio beogradski agent provokator ubačen u redove onih koji su krajem osamdesetih godina prošlog stoljeća tražili odcjepljenje Slovenije od Jugoslavije.”

    • Duhec

      Očitno je bil Janša sposoben oz najmanj prepoznan kot sposoben. Potem je še bolj zanimivo, da o Kučanu&Co ne ve nič, nima nič.

      • radames

        Seveda je je Janša sposoben. V povsem privatnem razgovoru je pred kakšnimi 15 leti bivši šef jugoslovanske udbe rekel, da je Janša naš najsposobnejši politik.

        • Ana Job

          Poleg tega pa ima JJ tudi smisel za humor :)

  • karpelec

    Kako lahkotni odgovori,kot da odgovarja na vprašanja o vremenu, brez kančka pomislekov o nečem nedovoljenem in brez dokazov umorjenim. Ponosen človek brez duše, ni kaj.

  • Opazovalec

    @”Novinar: Poznate mogoče Janeza Zemljariča, Janeza Kocijančiča, ste mogoče z njima sodelovali?
    Božidar Spasić: Ne, nisem sodeloval, slišal pa sem za te osebe. Prejemali so informacije, ki smo jih pisali in dostavljali.”

    In ta velika dva udbaša NI POZNAL. In bojda sta bila tako velika in pomembna, da sta prejemala celo informacije. Bo potrebno revidirati dosedanje zapise o teh dveh lopovih.

    • Ana Job

      Škoda časa na Nova tv za takšnega bednika, kakršen je Spasić. Res tipičen udbaš od katerega nič ne izveš in se dela neumnega. Južno od Kolpe še nikoli ni bilo nič dobrega. Potrata časa poslušat te stare južnjaške bednike, ki veliko blebetajo in ne povejo nič.

  • Duhec

    A je ta intervju na Novi slučajno naročila levica?!

  • Iva

    Borci za človekove pravice in oporečniki so bili za vodilne komuniste in njihove raznovrstne službe vedno teroristi, ki jih je treba likvidirati. Danes gre za politične in medijske likvidacije (npr. Patria).

    Začetki likvidacij drugače mislečih segajo že v leto 1941, sledila je popolna monopolizacija upora z likvidacijami znotraj partizanskih vrst (tigrovcev in drugih), sledili so izvensodni povojni poboji, ki so jih skrili za množico betonskih in drugih zidov!
    Intelektualce so izobčili z Dahauskimi in drugimi procesi, jih poslali v taborišča, na Goli …
    Izobrazili (oblikovali) so uslužen in predan kader kot je B. Spasić. In ne le Jugoslavijo, v glavah ljudi (medijske manipulacije) skušajo ohraniti tudi socializem, kajti le tako lahko ohranjajo monopol nad družbo in ekonomijo – NAŠI novodobni tovariši kapitalisti.

    • Karmen

      ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++

  • Miha

    Za izvajanje atentatov in umorov so najemali pripadnike mafijskega podzemlja.
    Protiplačilo je bilo nekaznovano nadaljevanje kriminalnih dejanj brez kakršnekoli nevarnosti za kazenski pregon.
    Ni čudno, da so na vrhu vseh korupcijskih verig sprijeni psihopati.

    • radames

      Le kaj je prej počel Janković?????

      • Ana Job

        Po privatnih penzionih na Bledu ga je sral z rokometašicami.

  • baldeagle

    Ne udba, ne partijski režim kot celota nikoli nista bila razkrinkana in obsojena. Še v prejšnjem režimu so uničevali arhive, s pomočjo katerih bi lahko razvozlali dogajanje in ločili poštene ljudi od lopovov, za to je poskrbel tudi odlikovani Ertl. Zato o teh stvareh javnost ne ve nič. To je še posebej kritično pri mladih ljudeh, ki o dogajanju v prejšnjem režimu in tistih, ki so ga držali pokonci, niso dobili nobenih informacij oziroma so bili načrtno dezinformirani skozi šolski sistem in medijsko propagando.
    To seveda neogibno ima posledice za družbeno klimo in ta je danes pač takšna kot je lahko – en obraz te klime so tudi te in druge javne diskusije.
    Verjetno bi se tudi v Nemčiji danes drugače pogovarjali, če bi po vojni, ob organiziranju demokratične družbe, pustili gestapo in Hitlerjevo partijo NSDAP popolnoma nedotaknjeno, da bi lahko nemoteno delovala naprej. Tako so ob prehodu v demokracijo ostali nedotaknjeni naši bivši partijski represivni organi in partija sama. Nihče ni odgovarjal za nobeno dejanje v bivšem režimu, partijski režim pa nikoli ni bil obsojen s strani nobene demokratične institucije, recimo parlamenta. Nedotaknjeni so bili tudi mediji, sodstvo, šolstvo – vsi resorji nekdanje totalitarne države. Samo potuhnili so se in nadaljevali s svojim “delom”. In danes je, kar je.
    Kakšna bi bila danes nemška demokracija, ko bi Nemci naredili enako, si menda lahko predstavljamo.

  • diler resnice

    Intervju s Spasicem je sila pomanjklijiv,ker so bile te tajne organizacije v komunističnih državah sicer formirane podobno,vendar delovale po različnih metodah sledenja in načina likvidacij,Tako je naprimer Stasi v DDR razvijal metodo ovohavanja čutil psov,pri pobegih čez berlinski zid,KGB likvidacijo z nukluarno radiacijo itd.Dejstvo je da so tako v vojnem kot povojnem času,te službe VOS,SDV,UDBA,delovale ločeno v trojkah in niso celo vedele drug za drugega,imele pa skupnega imenovalca mreže,ki se je tudi prek odsluženih kadrov,denimo policajev reformiral v današnji čas.Koliko neidentificiranih neraziskanih umorov je v analih,recimo patološkega inštituta kriminalne policije in koliko iskanih oseb,ki so eventuelno lahko tudi vzrok teh likvidacij!Moramo tudi dodati, da se pri umorih ne uporablja samo strelno orožje,ampak niz drugih sredstev kot strupi,mehanske poškodbe vozil,ampule,virusni in kemični elementi itd.Ob današnji digitalizaciji naprav,pa je dejavnost teh nelegitimnih služb, toliko večja.Kar je pa največji absurd,da ti lahko podtaknejo pedofilijo,homo,narko ali celo umor! Tudi deskreditacije so eden od načinov onesposobiti razrednega sovražnika !?

  • Demokrat

    Ime Božidar je slovansko in je zloženo iz besed božji in dar. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime Bogdan. Imenu Božidar ustrezata imeni Teodor, Jonatan in Matej.[1]

  • Jovo Jamnica

    Oh, ubogi mi “bureki”, ki se matramo z mnenji na tem pogrošnem portalu. Iščem, kam je izginilo več kakor 300 mnenj pod člankom:[Ekskluzivno] Božidar Spasić: “Nismo samo ubijali, zažigali smo lokale, vdirali v…. Članka ni več. Na starem posnetku strani manjka veliko pisarije in klik na naslov me vrže na prazno stran, ozaljšano z pojasnilom – Ups something went wrong Error: 404
    ——————–
    Jebi ga, mutna posla. No, danes je tukaj nov članek in nekaj novih mnenj pod njim. Kaj naj napišem? Omerza, ja, Omerza je bil včeraj v zadregi, kaj naj iz svojega repertoarja izda gledalcem Nove in kaj ne. Tip ve veliko in še več zamolči. Poskušal je s patetičnimi vložki zgražanja, pa mu nekako ni ratalo. Z Janšo in Bavčarjem skupaj, že tam v drugi polovici osemdesetih, v zasebnem Mikrohitu, katerega lastnik je bil – kako pomenljivo, palestinec Jusuf Alkh… whatever. Palestinec itak ni vedel, da je Janša obramboslovec in ne kakšen kompjuter guru. Pa koga to sploh zanima. To so bili časi, ko so “firme” v Jugi ustanavljale kar družbenopolitične organizacije. Pozneje se je triperesna deteljica ločila in dvojec Omerza – Janša si je omislil podjetje Mikro Ada, pod okriljem ZSMS. Bavčar pa je soliral na Ada Graf. Ta Ada je bila najbrže kakšno kodno ime, ki si je zgled jemalo po znamenitem otoku sredi reke Save, Ada Ciganlija – imenovanem. Kje drugje, kakor v Belgradu? Za svojo firmo si rabil denar. In če si ga dobil kar od države, na “lepe oči”? Ali bi ga nemara zavrnil??? No, seveda denarja ni dobil kdorkoli. Potem sta tukaj še zanimiva “Drnovškov” generalmajor JLA, Marijan F. Kranjc in njegov učenec, Roman Leljak, kot “vojaška konkurenca”. Plodna tla za konspirativni prepir! Torej, do Spasića ni več daleč. :-) Toliko zaenkrat.

    • Ana Job

      To kar je povedal Spasić je bore premalo, nič… Boji se Kurčana in njegove bande in se ne izpostavlja. To kar je povedal je bla bla bla. Podobno smo že vse prebrali v knjigah in slišali. Zanima nas bolj sočno branje in aktualna leva klika.. Sicer pa vemo, da so za osebne ugodnosti, prodali lastni narod in uničili vse, kar se je uničiti dalo. Treba je pa čimprej načeti tudi narodno identiteto in narod fajn zmešati z begunskim drekom, da bo čimveč levih volivcev.

  • Mreža presecanja tajne politike – diplomatije u delova tajnih službi sa sistemom “mreža ćutanja” – GLADIO je bio uspostavljen još 60ih godina. Posebno mesto u ovom sistemu stvaranja polja napona je odigrala SDV-Maribor, a glavna agenda je išla u pravcu konačnog rešenja koje se politički stvara do danas. Sukov ekstremne emigracije u UDBE je imao svoju funkcionalnu upotrebu kroz metode i postupke koji su služili pripremi razdruživanja zemlje sa ciljem izazivanja kontrolisanog unutrašnjeg sukoba kao uslovom promene ideološkog poretka. Spasić je ostao u svom vremenu i prostoru iz kojeg ne može izaći i sagledati mnogo važnije aspekte celog procesa…

    (Izvinjavam se na jziku, nadam se da se po sadražju razume)

    http://wp.me/P3pD8b-2S

    • Ana Job

      Enkrat agent, vedno agent….
      Veliko povojnih, slovenskih emigantov ni bilo zločincev, v inozemstvo so odšli po boljši jutri, tam s pridnostjo uspeli, prišli do dobro plačanih služb (ker je bil Slovenec, zaradi pridnosti vedno iskan delavec) in jugoslovanski agenti so jih pogosto likvidirali brez vzroka, včasih tudi samo zato, da so jih pokradli. Ime Arkan veliko pove o psihološkem profilu agentov. Udbovski agent je agent do zadnje minute svojega usranega življenja. Vse za cilj, kdor ni za nas je proti nam… Sredstva posvečujejo cilj….

      • Ana Job,

        Popolnoma se strinjam z vašim komentarjem.

        Opozorim le na več vidikov celotnega kompleksnega procesa oblikovanja in vzdrževanja konflikta, na eni strani s podporo ekstremne izseljevanja, in na drugi strani odziv varnostne službe nekdanje Jugoslavije.

        Velika večina popolnoma nedolžnih priseljencev so bili pripravljeni na vse večje razsežnosti tega konflikta. Na višji ravni organizacije celotnega procesa ustvarjanja nasprotujočih linije konflikta, da je upravljanje autodinamikom teror in antiterora. To je bila ena izmed strategij, ki naj bi spremembe v ideološkem sistemu nekdanje Jugoslavije.

        Od leta 1966 obstaja jasna strategija za ustvarjanje napetosti skozi z eno roko, pogostost terorističnih napadov in ukrepov, na drugi pisati domov, bodisi od 1971 sistematičnih ukrepov proti tem skupinam. V tem procesu se na koncu potegne v vsej državi po vojni v kritičnih območjih.

        Ta proces teror – ANTITEROR ni edini, ampak le eden od mnogih drugih, ki so privedle do ustvarjanja pogojev za rešitev jugoslovanske krize s pomočjo vojne.

        (Še enkrat, opravičujem za slovnične in druge napake.)

        • Ana Job

          Viktor hvala za to izčrpno razlago. Mojega sorodnika, ki se je izselil za boljši jutri v tujino, je UDBA namreč likvidirala. Edini njegov problem je bil, da je iz kraljeve vojske prešel med partizane, bil uspešen partizan, po vojni je pa rad k maši šel in se ni hotel udejstvovati partijskih sestankov. Odšel je v Nemčijo, kjer je s pridnostjo ustvaril tovarno in si nakopičil čedno imetje. Vseskozi so mu sledili agenti. Zadnje, kar so ljudje videli je, da je odšel z dvema osebama slovensko govorečima in čez nekaj dni ga je naplavila reka Ren, seveda s suhimi pljuči in strelno rano. To je bilo leta 1967. Mojemu drugemu sorodniku je šele v devetdesetih uspelo nekako prenesti njegov denar iz tujine v Slovenijo in za vrat se mu je takoj obesila udboagentka, 6 kratna vdova s priimkom Popit. Tudi ta sorodnik je umrl v nepojasnjenih okoliščinah, takoj po investiciji denarja v posestvo. Na njegovem pogrebu je mrgolelo udbovcev in pogreb se je snemal s kamero ne glede na to, da je bil navaden občan. Kriminalistična policija ni naredila popolnoma ničesar, sodišče pa je ,, izgubilo ,, oporoko. Zaradi raziskovanja smo sami postali tarča zastraševanja s strani policije. In posestvo, ki bi pripadalo sorodnikom je prešlo v roke veš katerih. Na neštete sodne pritožbe na vrhovno sodišče smo dobili absurdno kazen mi. Uradi pa so v sorodnikov priimek celo dodali črko A, tako da smo postali ne legitimni. Tako pri nas delujejo lopovski sodni mlini in zato pravim, da udboagenti delajo do zadnje ure svojega življenja,dokler ne opravijo dela do konca, šele nato jim dovolj crknit.

        • Franc Šink

          Daj duhec bodi že enkrat tiho.

          • Resolucija EU o – parlamenta z dne 22. novembra 1990 o Gladio – “mreže molk – Nato”.

            Po 27 letih, še nobena članica EU ni postavljeno vprašanje o obstoju vzporednih struktur brez demokratičnega in pravnega nadzora. En del vprašanja delovanja Gladio dotakne in ustvarja stres polje skozi interakcijo terorja proti Jugoslaviji in ukrepi protiterorističnih ukrepov nekdanje jugoslovanske države. Vsa ta vprašanja so še vedno v vseh republikah in vse članice Nato pod vplivom zaupnosti. Eden od pomembnih zgodovinsko vprašanje, veliko širšega pomena za preživetje v EU, njeni prihodnosti in potrebnih reform, temveč tudi način organiziranosti, ne le kolektivno in individualno varnost držav članic. Tudi del odgovora na sodobnem razumevanju procesa zgodovinske spremembe.

            Resolucija EU – B3-2021, 2058, 2068, 2078 in 2087/90 – stran 201:

            A. having regard to the revelation by several European
            governments of the existence for 40 years of a clandestine parallel
            intelligence and armed operations organization in several Member States
            of the Community,

            B. whereas for over 40 years this organization has escaped all
            democratic controls and has been run by the secret services of the
            states concerned in collaboration with NATO,

            C. fearing the danger that such clandestine network may have
            interfered illegally in the internal political affairs of Member States
            or may still do so,

            D. whereas in certain Member States military secret services
            (or uncontrolled branches thereof) were involved in serious cases of
            terrorism and crime as evidenced by, various judicial inquiries,

            E. whereas these organizations operated and continue to
            operate completely outside the law since they are not subject to any
            parliamentary control and frequently those holding the highest
            government and constitutional posts are kept in the dark as to these matters,…

            http://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/727b5d69-6d7b-4ba6-bbbc-a36728e3a060/language-en

  • Duhec

    Če bi novinar bil pošten, bi vprašal: Ali je glede na vaše informacije in poznanstva z določenimi osebami, ki so bili ali so še danes aktivni, vam znano, da bi obstajal načrt za uničenje in krajo Slovenije, ko in če se bo le-ta osamosvojila in če ja, kdo je bil del tega načrta?! Tko pa… je ta intervju bla, bla.

  • xtc

    Zanimivo izmikanje in motoviljenje ter megla z nepomembnimi zgodbam:Je pa lepo povedal;da so bili Slovenci najbolj zagriženi yUGOVINARJI;KOMUNISTI;POKVARJENI IN ZADRTI inTOŽLJIVI:
    Skratka po domače_največje režimske sinje v državi in najbolj pokvarjene in proyugoslovamske:
    To pa pove veliko o ravnanju današnjelevice:

  • Hun

    se svabi so vedl da slovenci radi cinkarjo

    • učko

      Sama foušarija in zloba !!!!!!!!

  • tomo

    ejga, tudi jaz bi predal nekomu nekje seznam za likvidacijo rdečesralcev, komunajzerjev in ostalega levega gnoja!!

  • Billy Catch

    Spasić je dal malo morje intervjuvov ..vse je na you tubu.. novinar ga selektivno sprašuje.. tudi nekateri odgovori so vzeti iz konteksta.. imel je eno akcijo tudi proti Janši.. velikemu borcu proti komunizmu ;) prej je bil titov pionirček in hodil titovim staza revolucije po jajcu in okolici hehe Janša je v tistih letih bil predsednik nekih mladih komunistov..in Spasić je rekel, da takrat ni bilo šanse da prideš na ta položaj a da nisi sodelavec službe državne varnosti.. pač politiki vedno racionalizirajo svoja dejanja in menjajo strani zaradi koristi… vse je to podoben gnoj..janša..kučan..zemljarič vsem gre za lastni žep.. zato so slovenijo pripeljaji v zadnjih 25 letih v zelo slab položaju-.. Poglejte kaj so Čehi naredili iz svoje države v zadnjih 25 letih

    • gušto

      Billy Catch, lažeš, kot pes teče in prirejaš stvari tako, kot so le tebi lastne.
      Si neverodostojen vir informacij !

      • Billy Catch

        Spasić veliko govori.. vidim da te je prizadel napad na lik i djelo druga Janše.. samo desne ovce verjamejo da janša ni bil nikoli član komunistov..in sodelavec slovenske udbe.. ne obsojam.. sam velk politikov spremenijo strani zaradi koristi.. hitro spremenijo mnenje in načela.. lep primer je TEŠ 6 kako sta se desnica in levica zlizala pri sesanju proračunskega denarja.. vse je to človeški gnoj ki ni dostoj da predstavlja slovenijo.. prehitevajo nas že Slovaki.. Čehi so že pred nami… račun bo Sloveniji izpostavljen čez kakih 20-25 letih.. sam takrat bo pozen..

  • gušto

    Tako Božidar Spasić: “Najboljši obveščevalci so bili Slovenci”……………………
    Gorje mu, kdor je okusil to “dobroto”.

  • Iza Demos

    “kr neki”

    Glede na napovednik sem pričakovala kaj konkretnega!

  • Silka

    Taki zagrizeni udbaši kot je bil sogovornik vašemu novinarju ne bodo nikoli izdajali. Povedo samo toliko, da si opravičijo svoj evo, “pomembnost”. Mimogrede dober udbovec je mrtev udbovec.

  • Škrat Bolfenk

    “Janez Janša…zlikovac jedan…po meni”….ROFL…pa še prav ima Božo…

    https://www.youtube.com/watch?v=VIK57QKNVRE&feature=youtu.be&t=1h19m10s

  • radames

    Tale intervjuvanec je pa hud kriminalec. Pripoveduje, kakor da bi sadil solato. Za njega je umor nekaj podobnega, kakor da bi spil en pir.
    Med vrsticami je povedal, kako zločinska je bila udba.

  • Jožef

    Gornji intervju sem na hitro pregledal. Nič novega in nobenega presenečenja. Mož je prepričani jugosloven, prepričani komunist in prepričani branitelj Jugoslavije. K temu ni kaj dodati. Če je kdo pričakoval kakšno priznanje napake, umora, repšresije ipd. se globoko moti. Za njih velja isto kot za pijance, ki pravi: pijanec se spreobrne, ko se vjamo zvrne.

  • radames

    Kdo pa je gornji tekst “skup sklanfal”? Kaj tako jezikovno malomarnega pa nisem še nikoli bral na kakšnem portalu, ki ga urejajo novinarji!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!