France Kralj, pomemben glasnik ekspresionizma

France Kralj (Foto: Wikimedia Commons).

Danes obeležujemo rojstvo Franceta Kralja – slikarja, kiparja in grafika, ki je bil rojen 26. septembra 1895 v Zagorici pri Dobrepoljah. Svojemu bratu Tonetu Kralju je bil velik vzornik in učitelj. V Ljubljani je bil vodja keramične šole in učitelj modeliranja. 1960. leta je sredi vitalne ustvarjalnosti nepričakovano umrl.

Rezbarska tradicija njegove družine je bila primerno okolje za izražanje umetniških darov. Oče, ki je s svojim rezbarstvom uspel kot obrtnik, je za svojega sina želel, da bi dosegel več in se tudi naučil še več, kot je bilo dano njemu. Poleg šolanja v ljubljanski obrtni šoli (1907–12) mu je omogočil urjenje v podobarski delavnici v Celovcu (1912–13) ter na umetnostni akademiji na Dunaju (1913–15 in 1918–19) in v Pragi.

Ekspresionizem kot idejni obrat od impresionizma
France Kralj velja za vodjo povojne umetnostne protiimpresionistične smeri pri Slovencih. Bil je tudi največji talent ekspresionizma pri nas, ki se je porodil iz občutja kaosa po prvi svetovni vojni, iz boja zoper meščansko družbo in zoper vojno ter tudi zoper estetiko impresionizma.

“Zato je France Kralj svoje figure podaljšal in krčevito skrivil, oblikoval jih je kot plamene, ki streme kvišku, k nedosegljivim idealom, zato je izbiral bizarne kompozicijske prijeme in drzne izraze,” (dr. Ivan Sedej)

Začetno obdobje filozofsko poglobljeno, a tudi obrat k motiviki vsakdanjega življenja
Na začetku svoje umetniške poti je ob ustvarjanju programske zasnove ekspresionizma deloval iskateljsko. Kljub težki, meditativni naravi pa so v njegovem delu vedno znova privrele na površje pristna slovenska sanjavost, poetična idiličnost, šegavost in ljubezen do domače grude. Sredi 20. let je opustil poglobljeno filozofsko tematiko in se posvečal motiviki vsakdanjega kmečkega življenja.

Drugo obdobje motiv konstruktivne kompozicije
V drugem obdobju se pojavi motiv konstruktivne kompozicije, ki za nekaj časa prevlada, nato pa umetnik predstavi svoje realno življenje in domovino, kar izrazi z oblikovnim mojstrstvom in izrazno barvitostjo. Najodmevnejša je bila njegova razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je utrdila njegovo vodilno vlogo med umetniki tistega časa.

V 30. letih lahko govorimo o zrelem Kraljevem ustvarjalnem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem. Bil je umetnik, ki je s formalno inventivnostjo vzdrževal modernistično kontinuiteto.

Tretje obdobje natančno in premišljeno ustvarjanje
Tretje obdobje, ki je sledilo, je doba redkejšega, a zato strogo premišljenega in vsestransko izpiljenega ustvarjanja. Vojna in povojna leta so bila zanj najtežje obdobje, saj je avtokratski režim s svojim ideološkim delovanjem zrinil Franceta Kralja v še večjo individualnost in na skrajni rob materialnega preživetja.

Počastitev umetnika z veliko retrospektivo v Moderni galeriji
V času popuščanja ideološkega pritiska sredi 50. let se je ta kulturni prostor Francetu Kralju ob njegovem življenjskem jubileju oddolžil z veliko retrospektivo v Moderni galeriji (1956). Istega leta je veliko svojih umetnin podaril nastajajoči stalni zbirki Jožeta Gorjupa v kostanjeviški šoli in s tem položil temelje galerijski dejavnosti v Kostanjevici na Krki.

Sodelovanje na drugih področjih
Poleg umetniškega ustvarjanja ima France Kralj največji pomen za preporod keramične obrti pri nas, svoja dela je uspešno razstavljal v mednarodnem prostoru (Beograd, Hodinin, Split, Sarajevo, Berlin, Dunaj, Novi Sad, London). V sodelovanju z nekaterimi drugimi umetniki sta Tone in France Kralj l. 1927 ustanovila Moderno galerijo (ljubljanski škof Jeglič je podpisan kot ustanovitelj in škofija je dala precejšnjo vsoto denarja).

Sodeloval je pri ustanavljanju Kluba mladih oblikujočih slovenskih umetnikov (1921), Slovenskega umetniškega društva (1926) in društva Slovenski lik (1934), s čimer je precej pripomogel k preporodu slovenske umetnosti.

 A. B.