Igor Šoltes poskuša Srbe prisiliti v priznanje genocida v Srebrenici, ti mu odgovarjajo: “Dvoličnež, zakaj ne priznaš povojne komunistične morije, ki jo je zakuhal tvoj ded Edvard Kardelj?”

Igor Šoltes v Srbiji ni med najbolj priljubljenimi slovenskimi politiki, tudi zato, ker se bori za večjo prepoznavnost Kosova. Foto: EPA.

Pred dnevi je Evropski parlament ob sprejemu resolucije o napredku Srbije v procesu evrointegracije sprejel tudi tri ustne amandmaje, ki jih je predlagal slovenski evropski poslanec Igor Šoltes. Poleg amandmajev, ki se nanašajo na reševanje primera Savamala in na transparentnost pri gradnji hidroelektrarn za zaščitenih območjih, je namreč med srbskimi mediji največjo pozornost požel amandma, ki od vodilnih političnih srbskih predstavnikov zahteva priznanje t.i. genocida v Srebrenici, zaradi katerega so bili na tako ali drugačno zaporno kazen obsojeni že številni srbski vojaški generali in politični voditelji in ki je na območju nekdanje skupne države Jugoslavije že vrsto let predmet burnih polemik. Priznanje genocida v Srebrenici, kjer naj bi po ocenah Združenih narodov življenje izgubilo med 7 in 8 tisoč ljudi, je po Šoltesovem amandmaju temeljni korak Srbije za članstvo v Evropski uniji. Srbski mediji Šoltesa zaradi njegove “protisrbske” retorike in delovanja pričakovano obsojajo, a čeprav bo bržkone preteklo še kar nekaj vode, preden se bo srbska politika sposobna poenotiti, ali je bil sredi 90. let v Srebrenici storjen zločin proti človeštvu, imajo Šoltesovi kritiki prav, ko mu očitajo dvoličnost. Vnuk zloglasnega komunista Edvarda Kardelja, enega glavnih avtorjev povojnih pobojem na Slovenskem in drugod v Jugoslaviji, se nikoli ni javno opredelil do komunističnih zločinov, zato nima legitimnosti, da bi k priznavanju zločinov prisilil nekatere druge.

Igor Šoltes je po navedbah srbskih medijev v amandmaju izrazil obžalovanje, ker se v Srbiji s strani nekaterih predstavnikov srbskih oblasti ponavlja zanikanje genocida v Srebrenici. Naj spomnimo. Amandma je podal ustno tik pred glasovanjem in le nekaj dni po tem, ko je srbska predsednica vlade Ana Brnabić v pogovoru za Deutsche Welle na novinarsko vprašanje o genocidu odgovorila, da je šlo za strašen pokol, a ne genocid.

“Amandma je sporočilo, da je potrebno spoštovati vladavino prava ter seveda odločitve mednarodnih sodišč. Evropa temelji ravno na tem, na vladavini prava in pa človekovih pravicah, in te pravice veljajo za vse države, tako za članice Evropske unije, kot za tiste, ki se šele pripravljajo za vstop v evropske integracije,” je ob tem povedal Igor Šoltes, ki obenem sicer priznava, da resolucija oz. amandma nista pravno formalno obvezujoča in da amandma ne postavlja Srbiji dodatnega pogoja za vstop v Evropsko unijo, saj Evropski parlament nima pravne podlage za kaj takšnega. “Je pa amandma, ki je bil v parlamentu sprejet z veliko večino, sporočilo, da je potrebno civilizacijske vrednote in vrednote evropske skupnosti spoštovati, tudi kar se tiče opredelitve do dogodkov iz preteklosti,” je še povedal Šoltes in na koncu poudaril, da se to, kar se je zgodilo v Srebrenici, nikdar ne bi smelo zgoditi in nikoli več ne bi smelo ponoviti.

Takole o Kardeljevem vnuku piše srbski internetni portal Blic. Foto: Blic.

Šoltesov dedek Edvard Kardelj soodgovoren za poboje na Slovenskem, mnogo večje od Srebrenice
Srbska javnost se sprašuje, zakaj ob vsem tem Igor Šoltes, če tako poudarja evropske vrednote, ne obsodi zločinov svojega dedka Edvarda Kardelja, Titovega najtesnejšega zaveznika, nekdanjega drugega človeka Socialistične federativne republike Jugoslavije, s katero je v ozadju, ko je bil diktator na potovanjih po svetu, upravljal prav Kardelj sam. Srbski mediji so že pred časom objavili slovenski dokument komunistične tajne službe iz časa OF, ki je nedvoumno dokazoval, da je leta 1943 Kardelj odredil uboj vseh nekomunistov in njihovih družin. V članku opisujejo njegovo vsebino, pod dokument se je podpisal vodilni komunistični ideolog Edvard Kardelj, po koncu vojne pa se je komunistični scenarij uresničil v najbolj krvavi moriji v zgodovini slovenskega naroda. Slovensko zemljo so prepojili z več kot 600 množičnimi morišči in več deset tisoč nedolžnimi žrtvami.

O Kardeljevih zločinih, oz. ukazih, ki so botrovali zločinom, obstajajo pisni dokazi. Foto: Arhiv Nova24TV.

Državni zbor se je že leta 2009 seznanil z resolucijo Evropskega parlamenta, ki je obsodila povojne poboje
Ob tem je vredno poudariti, da se je državni zbor Republike Slovenije že pred desetimi leti seznanil z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009. Državni zbor s seznanitvijo z Resolucijo izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov in hkrati poudarja, da je v svojem delovanju po letu 1990 Republika Slovenija storila že veliko za to, da se popravijo krivice, ki so bile državljankam in državljanom Slovenije storjene v obdobju od leta 1945 do leta 1990. Posebej s sprejemom predpisov, ki so omogočili popravo krivic političnim zapornikom, obsodbo povojnih pobojev, odkrivanje in ureditev prikritih grobišč protipravno pobitih oseb, vračanje po vojni krivično odvzetega premoženja, in mnogimi drugimi dejanji.

Državni zbor Republike Slovenije se je takrat tudi zavezal, da bo storil vse, da se bo Republika Slovenija razvijala in uveljavljala kot demokratična, pravna in socialna država, v kateri bo posebna skrb posvečena varovanju človekovih pravic in svoboščin, in si prizadeval, da se tragična dejanja in delitve med 2. svetovno vojno in v času enopartijskega socialističnega sistema po njej ter njihove posledice pomnijo kot zgodovinska dejstva, ki naj ne povzročajo novih delitev, nasprotovanj in sovraštev.

Resolucija Evropskega parlamenta, v katerem so bili obsojeni tudi povojni poboji v Evropi in s katero se je seznanil Državni zbor Republike Slovenije. Foto: Arhiv Nova24TV.

V intervjuju za Playboy je Šoltes zatrjeval, da pisanju o Kardeljevih zločinih ne verjame
A vendarle Igor Šoltes zločinov, ki jih je zagrešil njegov ded Kardelj, nikoli ni javno obsodil in še danes o enemu večjih morilcev po 2. svetovni vojni na naših prostorih v intervjujih za režimske medije govori z izbranimi besedami. Denimo v intervjuju za Playboy, kjer ga je novinar seznanil z dejstvom, da če vtipkamo ime Edvard Kardelj v katerega od spletnih brskalnikov, izvemo poleg običajnih biografskih podatkov tudi to, da je bil sokrivec za poboje domobrancev in da je prav on predlagal Titu Goli otok kot kraj za prevzgojno taborišče državnih sovražnikov.

Na vprašanje, kakšen je njegov odnos do tega, je Šoltes odgovoril takole: “Dvomim o verodostojnosti teh navedb. Včasih domišljija nima meja in posebej informacije, ki tečejo iz generacije v generacijo, iz ust v usta, dobivajo še večjo razsežnost. Pozitivno ali negativno. Menim, da bodo zgodovinarji o ravnanjih, delu in učinkih ter dejanski oceni sodili šele čez čas. Za vsako oceno je še prezgodaj, preteči mora še kakšno obdobje, da bomo lahko njegovo delo sodili brez čustvenih nagibov.” Z drugimi besedami, Šoltes ne priznava zgodovinskih dokumentov, neizpodbitnih dokazov velike povojne komunistične morije, podobno, kot Srbi ne priznavajo genocida v Srebrenici in dotičnega sodišča v Haagu, ki je Ratka Mladića & Co. obsodilo zaradi zločinov proti človečnosti.

Toda na žalost problem še zdaleč ni samo Igor Šoltes, levičarski ideolog s selektivnim spominom za zločine. Kot je poročal že portal Časnik.si, v Sloveniji v odzivih na spominske slovesnosti v Srebrenici prevladuje mnenje, da tudi vojna grobišča pri nas, ki so bila doslej namerno prikrivana, zamolčevana, zasramovana in mnoga že potisnjena v zgodovinsko pozabo, pomenijo genocid, nekakšne Srebrenice na slovenski način, a noben predstavnik vladajoče politične struje tega ni bil sposoben povedati na glas. Še več, sprejem zakona o ureditvi pokopa za ubite v povojnih moriščih, sta na predlog Nove Slovenije omogočili samo stranki SDS in SMC. Morišče v Srebrenici so uredili v dvajsetih letih, pri nas v Sloveniji tega še lep čas očitno ne bomo sposobni. Pa četudi ostaja zamolčano dejstvo, da glede na število žrtev  največje morišče v Evropi po drugi svetovni vojni ni Srebrenica, ampak so to povojni komunistični poboji, med njimi Slovenija s svojo Hudo jamo in drugimi 600 morišči.

T. F.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!