Kako osvojiti žensko

Roman Vodeb (foto: STA).

Zdaj, ko že vsi nekako veste, da ne “(psiho)terapiram” samo Monice Bikinsky na odru, pač pa tudi vse tiste, ki se hočejo obdobno z menoj pogovarjati, naj povem, da v teh intimnih svetovalno-terapevtskih pogovorih slišim različne življenjske zgodbe, tudi prave kalvarije. Po svoje so najbolj grozljive tiste, ki mi jih zaupajo “otroci” ločenih staršev – sicer dandanes že odrasli ljudje.

Že dalj časa se hodi k meni obdobno pogovarjat nek vizualno všečen, a skrajno nesamozavesten “večni najstnik” – star nekaj čez trideset let. Ta, sicer heteroseksualni moški, že 2 leti “igra” brata (sicer deluje kot klasičen gejevski prijatelj) neki “dobri mrhi”, ki jo je “ujel” na portalu Ona-On – kje pa drugje, saj pri iskanju “v živo” povsem odpove. V to žensko je neizmerno zaljubljen. Do nje pa se obnaša skrajno prijateljsko, dalo bi se reči, da “estrogensko”; do nje se resnično vede kot kakšen gej (in to je spoznal šele, ko sem mu jaz povedal).

Takšne moške je treba kazensko izključiti iz moškega spola
Dotični “faliranec”, kot bi mu rekel legendarni dr. Janez Rugelj, se mi po svoje smili. Gre za visokoraslega, malce asteničnega moškega, prijetnega, celo manekenskega videza – ima tudi končano fakulteto, dobro službo, po mojih normativih celo enormno zasluži. Ampak v odnosu do žensk se obnaša kot pravi “luzer” (“zguba”, “faliranec”, “debil”, “kreten” … ).

Nobene “testosteronskosti” ne premore – dalo bi se reči, da je “poosebljeni estrogen”. Na odru – v predstavi “Lepotica in psihoanalitična zver” (z Monico Bikinsky) o takšnih moških satirično govorim, da “jih je treba izpisati, torej kazensko izključiti iz moškega spola – jih ‘pobiti’, jim odrezati kurca, jim odvzeti seksualno dovoljenje”, ker res niso v ponos moškemu spolu. Do takšnih moških, ki mečejo slabo luč na cel moški spol, znam biti kruto neizprosen, skoraj tako kot do moških, ki si drznejo udariti žensko – no, slednje bi pred očmi njihovih mater in očetov prebutal, da nikoli ne bi pozabili, kdaj so nazadnje udarili žensko. Tudi do moških, ki (ženskam) psihopatsko lažejo, znam razviti sadistično alergijo.

Po drugi strani pa takšnim degradirancem kot ekvivalent dobro parirajo nekatere, če že ne kar številne ženske – ene na svoj način, druge spet na svoj. Mnoge ženske se v odnosu do moških resnično nikakor ne znajdejo, saj so – prav tako kot njihova klientela moških, zaznamovane bodisi z ločitvijo svoj staršev, predvsem z odsotnim (ali “kretenskim”) očetom, ali pa kar z generaliziranimi starševskimi zdrsi, kretenizmi.

Tudi na videz harmonična družina lahko zaznamuje otroke
V mislih imam predvsem osebe, torej odrasle ljudi, ki so zaznamovani z odsotnim očetom. In v paket manka “dovolj dobrega (biološkega) očeta” pogosto sodi tudi “preveč slaba mama” (kot bi rekla Melanie Klein in Donald Winnicott), včasih pa še kakšen očim ali pa vsaj eden ali več materinih ljubimcev. V svojem osebnostnem, torej (mehkem) psihičnem patosu (specifiki/motenosti) otrokom ločenih staršev včasih dobro parirajo tudi osebe (moški in ženske), ki so kot otroci formalno sicer živeli v družinah z obema staršema. Ampak tudi na videz harmonična družina je včasih lahko disfunkcionalna in prav tako ponesrečeno zaznamuje otroke.

Spomnim se nekega “normalnega psihopata” – v psihopatijo ga je prav tako pahnilo njegovo ponesrečeno otroštvo, začinjeno s permisivno vzgojo. Zaradi otrokove bolezni mu oče pač ni vzgojno postavil meja, do mame pa je razvil (in potlačil) patološko jezo, ker ga je celo otroštvo morala izročati zdravnikom (bolje rečeno: sadističnim kirurgom), ki so ga – ker so mu reševali življenje – “mrcvarili” z operacijami in ga tudi ohranili pri življenju. Dotični revež – živel je sicer v harmonični družini – je dandanes, na pragu štiridesetih let, pravi (narcistični) psihopat. Psihiatri bi mu dali diagnozo: mejna osebnostna motnja (s primesjo narcistične verbalne agresivnosti). Postal je (pričakovano) moralno pokvarjen, (navidezni) ego pa ima velik kot vesolje; in groza me je, ko vidim, kako svojo bivšo – za nič krivo ženo – spravlja v grob, ne samo ob živce, svoje otroke pa bo prav tako posledično uničil, kljub temu, da se trudi biti dober oče. Dotični “pričakovano normalen psihopat” je popolnoma brez Nadjaza, torej brez (postkonvencionalne) moralne razsodnosti. Zato da vsaj približno ve, kako naj živi, se pogosto (ne pa vedno) drži zakonov kot pijanec plota (v Boga pač ne verjame) – tudi takrat, ko bi moral živeti “po srcu”, torej po svoji vesti, po ponotranjenem moralnem kompasu. Zagatno pa je, kadar misli, da ga zakoni ne bodo dosegli, kadar jih hoče obiti in kadar misli, da je neviden, neopazen, skrit; takrat dekompenzacijsko postane manifestni, torej “udejanjeni” psihopat. T. i. konvencionalno moralno razsojanje je značilno za nesamozavestne in tudi psihopatske moške in tudi mnoge ženske, ki nimajo dovolj razvitega sočutja.

Na konvencionalni stopnji moralnega razsojanja, ki seveda ni najvišja stopnja moralne razsodnosti, so tudi najstniki. In kadar moški ne doseže postkonvencionalne stopnje moralnega razsojanja, se tudi osvajanja žensk loteva zelo ponesrečeno, navadno po navodilih raznoraznih priročnikov – ala “Kako osvojiti žensko”, torej “kako uspešno in učinkovito lagati”. Na svetovnem spletu je kopica “inštruktorskih” portalov – npr. “friend zone”. Ravno ti nesamozavestni moški (in zbegane ženske) tam iščejo formule in trike, kako priti do svojega “objekta želje”, kot se reče v psihoanalizi.

Svetujem jim odkritost, poštenost in pristnost
Vsi ti nasveti so seveda legitimno koncipirani, vendar konceptualno popolnoma zgrešeni. In potem so ti nesamozavestni zbeganci (in zbeganke) razcepljeni, potem ko slišijo, da jim jaz govorim in svetujem – grem pa v smer: “Bodi odkrit, iskren, pošten, ljubeč, pristen – povej ji/mu tako rekoč (skoraj) vse in to čim prej.” Moškim svetujem “napadalno” (testosteronsko) osvajanje, torej (previdno, a hkrati mestoma predrzno) “rinjenje”. Ženske pa naj se prav tako previdno, celo malce pasivno – včasih pa tudi “aktivno” – torej dovolj očitno (estrogensko) “nastavljajo”, tudi skozi nemočnost.

Modni “friend zone” pa nesamozavestnemu, preveč prijateljsko-estrogenskemu zbegancu v njegovi zagati, ko nikakor ne more osvojiti ženske svojih sanj, svetuje popolnoma spodletelo – v smislu: “ONA te vidi kot prijatelja, zato se tako do tebe tudi obnaša. Ker si ji vedno na razpolago, je izgubila interes. Ker nima konkurence, se lahko tako obnaša …” In potem vrli spletni portal svetuje, da je rešitev za takšnega “bratskega prijatelja”, da se distancira (!?!) od dotične ljubljene ženske in začne z novimi zmenki – po možnosti preko znanih zmenkarskih portalov (Ona-On, Badoo, Twoo …).  Groza! Takim večnim “bratskim prijateljem” ne svetuje iskrenosti, pač pa trike in laži – npr. da moški z ljubljeno žensko ohranja minimalne stike, da jo občasno ignorira, namesto da bi se ženski iskreno izpovedal, da jo ima rad, da jo ljubi, da ne more živeti brez nje. Nesamozavestni zbeganci potem nasedejo frazam – v smislu, da so ženske radovedne in da bodo – če jih bo ignoriral (!?!) – razmišljale, kaj je sedaj drugače (ko je neodziven) in se bodo spet začele truditi, zanimati in nastavljati.

Jaz pa sem s takimi “faliranci” oziroma “pezdeti”, kot jim je (tudi) rekel Rugelj, neizprosen. Ne morejo si sicer pomagati, da jim oče ni vsakodnevno vlival samozavesti in močnega Nadjaza (ker je pač “pobegnil” iz družine, zapustil njega in njegovo mamo in se “spečal” z mlajšo žensko). Ampak včasih morajo slišati streznitveno pridigo.

Vi ne smete dobiti dotične ženske!
Takole sem se nedavno razkuril nad nekim patološkim lažnivcem, ki je s triki hotel osvojiti ljubljeno žensko – potem ko sem izgubil potrpljenje: Zdaj bom jaz plato obrnil: vi ne smete dobiti dotične ženske, ker to ne bi bilo etično. Vi ste oz. boste za vsako žensko nočna mora! Vi niste v ponos moškim, moškemu spolu. Vas je oče uničil! Vi si ne zaslužite sreče z žensko. Svetujem vam, da se žensk izogibate, te sedanje in vseh naslednjih … Vi ste preračunljiv lažnivec! Vi ne znate biti iskren do žensk! Vi ste ‘zmazek od moškega’. In lahko se ‘zahvalite’ očetu, da je iz vas naredil to, kar ste – estrogenska spaka. Nehajte komunicirati s to žensko, ker si je ne zaslužite. Pa ne zato, ker ne izgledate dobro, pač pa zato, ker ste moralno pokvarjeni, ker nimate Nadjaza – saj ga tudi ne morete imeti, ker niste imeli očeta ob sebi celo otroštvo. Ne znate biti iskreni! Lažete se ji vsak dan! Zavajate jo! To je totalno moralno pokvarjeno in psihopatsko. Vi se doslej niste držali nobenega mojega nasveta. Vi ne znate biti iskreni. Ta libidinalna niti življenjska računica se vam ne bo izšla! Dokler boste taki, si raje ne obetajte nič dobrega od odnosov z ženskami in niti od življenja. Mislim pa, da je ona ‘manj slaba’ kot vi. Vi ste zanjo preprosto preveč osebnostno, psihično, torej moralno pokvarjeni. In jasno, da vam ne zaupa, ker vas intuitivno ‘(pre)bere’. Ona je očitno (za vas) ‘dovolj dobra’. Dokler se ne boste vi popravili in začeli delati po moralnem/etičnem imperativu, vam v življenju nič ne bo šlo od rok – ker: dobro se z dobrim vrača, slabo pa s slabim.”

In resnično mislim in svetujem, da vsi tisti, ki s preračunljivostjo osvajajo ženske, se jim lažejo, uporabljajo trike (tudi takšne, kot jih policisti/kriminalisti uporabljajo pri zasliševanju in prepričevanju osumljencev k priznanju) – ali pa ženske, ki se do moških obnašajo kot zvite lisice – popolnoma spremenijo svoj pristop do “objekta (svoje) želje”. Za začetek torej vsem svetujem iskrenost. Brez iskrenosti si človek ne more obetati nič dobrega. In tako ni samo v partnerskem odnosu, takoj je tudi v prijateljstvu, poslu in celo v politiki, kar bi si najmanj mislili – ker: dobro (na koncu) vedno zmaga.

P. S.: V imenu moškega spola se opravičujem vsem ženskam, ki ste v svojem življenju pristale v odnosu z “odpadnikom moškega spola”, ali pa si celo za življenjske sopotnike oziroma kar za oplojevalce izbrale takšne kretene, kot sem jih opisal v tej kolumni.

Roman Vodeb