Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim je bil osrednji komunistični proces proti povojni inteligenci

Foto: WIkipedia

V Arhivu Republike Slovenije so predstavili knjigo “Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim – epilog” avtoric dr. Mateje Jeraj in dr. Jelke Melik. Knjiga je natančno osvetlila proces zoper Nagodeta in še 14 drugih posameznikov, ki ga ocenjujejo kot enega od osrednjih procesov, s katerim je komunistična oblast po drugi svetovni vojni obračunala s svobodomiselno povojno inteligenco, ki je želela demokracijo. V tokratni knjigi pa sta avtorici osvetlili dogajanje po procesu oz. prizadevanja, da bi prišlo do njegove razveljavitve.

Knjiga govori o tako imenovanem Nagodetovem procesu, enem najbolj znanih političnih procesov iz obdobja po drugi svetovni vojni, ki je potekal pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Proces je bil namenjen predvsem zastraševanju tako dejanskih kot potencialnih političnih nasprotnikov, predvsem iz vrst starih političnih strank. Obtoženi naj bi na različne načine nasprotovali režimu, vohunili za zahodne obveščevalne službe ter celo pripravljali oboroženo vstajo proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Kazni so bile drastične, saj so bili trije obsojeni na smrt z ustrelitvijo, večina preostalih pa na visoke zaporne kazni. Proces pa se je končal tudi z obsodbo 15 slovenskih izobražencev.

Osrednji proces, s katerim je komunistična oblast po drugi svetovni vojni obračunala s svobodomiselno povojno inteligenco
Avtorici dr. Mateja Jeraj in dr. Jelka Melik sta knjigo “Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim” predstavili že leta 2015. Knjiga je natančno osvetlila proces zoper Nagodeta in še 14 drugih posameznikov, ki ga novinarji ocenjujejo kot enega od osrednjih procesov, s katerim je komunistična oblast po drugi svetovni vojni obračunala s svobodomiselno povojno inteligenco, ki je želela demokracijo. V tokratni knjigi pa sta avtorici osvetlili dogajanje po procesu oz. prizadevanja, da bi prišlo do njegove razveljavitve, poroča STA.

Jelka Melik navaja, da je do nadaljevanja prvega dela knjige prišlo na pobudo Draga Demšarja, odvetnika, ki je umrl januarja letos. Ob predstavitvi prve knjige ga je namreč zanimalo, zakaj avtorici nista predstavili tudi prizadevanj za razveljavitev procesa, kar se je sicer zgodilo leta 1991. “Najprej sva mislili, da bo knjiga, ki bo nastala, zelo tanka, nato pa sva našli kar precej zanimivega gradiva in pomenljivih podrobnosti, ki niso bile ali pa so bile premalo znane,” je povedala.

Nihče od njih pa ni dočakal ne javnega opravičila, ne javnega obžalovanja
Melikova je tudi poudarila, da je le nekaj obsojenih po ugodeni zahtevi za obnovo postopka doživelo razveljavitev sodbe in odstop tožilstva od pregona leta 1991. “Nihče od njih pa ni dočakal ne javnega opravičila, ne javnega obžalovanja v smislu kritike delovanja povojnega sodstva.” Prav to naj bi avtorici spodbudilo, da sta začeli s pregledovanjem delovanja sodstva od leta 1947 do razpada Jugoslavije. V knjigi seveda ne manjka izjav, ki so jih na različnih zasedanjih izrekli takratni vodilni slovenski in jugoslovanski politiki.

Po besedah slovenskega zgodovinarja Petra Vodopivca so slovenski politiki, tožilci in sodniki na sestankih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja razmišljali predvsem o tem, kako povojno sodstvo razbremeniti odgovornosti za povojne politične procese in kako Zvezo komunistov razbremeniti očitkov o vodenju takšnih procesov, medtem ko jim za ostalo ni bilo veliko mar. Vse skupaj se je nato začelo spreminjati šele z demokratičnimi procesi v Sloveniji.

“Knjiga želi pokazati, na kaj bi morali biti pozorni danes”
Po besedah Mateje Jeraj knjiga ni samo vpogled v preteklost, pač pa želi tudi pokazati, na kaj bi morali biti pozorni danes. Skrbeti bi nas morala premalo razumljena vloga arhivistov in brezbrižnost javnosti pri spreminjanju kazenske zakonodaje, ki ima velik vpliv na življenje ljudi.

D. Š.