Sodišča z načinom dodeljevanja sodnikov omogočajo manipulacijo postopka

Foto: Matic Stojs

Ni ravno običajno, da bi odvetniki sklicevali tiskovne konference, tako kot jo je sklical Radovan Cerjak, saj se kot odvetnik čuti dolžnega, da izpostavi stvari, ki se na sodiščih ne bi smele dogajati. Vedno znova prihaja na dan, da se na slovenskih sodiščih dogajajo nepravilnosti.

Radovan Cerjak je kot državljan in odvetnik izpostavil primer z Delovnega in socialnega sodišča, kjer se v triažni pisarni zadeve dodeljujejo sodnikom na netransparenten način. S takim načinom sodišče samo omogoča manipulacijo postopka. “Tako se lahko zadevo drži v triaži, dokler na vrsto ne pride pravi sodnik,” je poudaril Cerjak. Takšno delovanje pa ni ravno udejanjanje pravice do naravnega sodnika, ki je zapisana v ustavi. Po besedah Cerjaka se na vseh ostalih delovnih sodiščih zadeve, ki prispejo v podobne pisarne, dodeljujejo sodnikom na isti dan.

Na sodiščih obstajajo “insajderski” kanali
Na sodiščih pa se, ob vedno večjih nepravilnostih in vseh pomanjkljivostih, pojavlja tudi očitek o obstoju “insajderskih” kanalov. Očitki Cerjaka izhajajo iz dveh zadev. V eni je zastopal svet delavcev, v drugi pa današnjega predsednika sindikata voznikov. V obeh primerih je bila tožena stranka Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP). Cerjak je povedal, da se mu je sum o netransparentnosti delovanja sodišča porajal, ko so drugo zadevo na prvi stopnji zaključili, ni pa bila še izrečena sodba, vendar je direktor podjetja LPP že poznal izid sodbe, za katero sta pozneje Cerjak in stranka prejela pisni odpravek.

“Nenavadno je, da nasprotna stran ve za odločitev sodišča, preden se odločba sodišča vroča nasprotnim strankam. Meni je predsednica delovnega in socialnega sodišča povedala, da se je to že zgodilo, in sicer enkrat na Višjem delovnem in socialnem sodišču.” Cerjak poudarja, da ga nihče ne more prepričati, da se takšne zadeve ne dogajajo tudi na Delovnem in socialnem sodišču: “Imam dokaz, da se je ta stvar dejansko zgodila.”

Prav tako je bila v vseh pomembnih tožbah sindikata voznikov ali sveta delavcev LPP, ki ju zastopa Cerjak in v katerih je bilo na nasprotni strani podjetje LPP, dodeljena sodnica Mirjam Jaklič Petrovič. Cerjak je dodal, da LPP zastopa odvetnica, ki je bila nekoč sodnica na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Cerjak je na podlagi suma netransparentnosti pri dodeljevanju sodnikov prosil za vpogled v vpisnik za dodeljevanje zadev sodnikom, vendar so mu na sodišču vpogled zavrnili z besedami, da zakon tega ne omogoča. V drugem poskusu pa so mu dejali, da vsebine ne morejo razkriti zaradi varstva osebnih podatkov.

Za koordinacijo je zadolžena ista sodnica, ki je vedno dodeljena Cerjakovim primerom
Cerjak je poudaril, da mu je predsednica sodišča, ko mu je bil dovoljen vpogled v vpisnik, dejala, da obstaja na sodišču specifičen način dodeljevanja zadev sodnikom, ker imajo poseben oddelek triaže. Cerjak je nato zahteval, naj mu pokažejo pravilnik, po katerem triažna pisarna deluje, vendar pa pravilnika po Cerjakovih besedah nimajo. Pisarna deluje po dveh odredbah, v eni izmed njih pa jasno piše, da je za koordinacijo in nadzor pristojna okrožna sodnica Mirjam Jaklič Petrovič.

“Današnja tiskovna konferenca je bolj izhod v sili. Enostavno nisem več vedel, kaj naj naredim, saj sem kot odvetnik dolžen narediti vse, kar mislim, da je za stranko potrebno. Imam potrditev, da je bila v tem primeru kršena ustavna pravica do naravnega sodnika, po tem drugega nisem mogel narediti. Želim, da bi se ta stvar drugače uredila. Očitno se pri nas nič ne premakne drugače kot pa z medijskim pritiskom” je za Nova24tv povedal Cerjak.

Cerjak je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da nikogar ne obtožuje, želi pa opozoriti na izjemno netransparenten način dodeljevanja sodnikov na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki mu po Cerjakovih besedah ni para v Sloveniji. Povedal je še, da sta obe omenjeni zadevi pravnomočni in da je v obeh vložil zahtevo za obnovo postopka in izključitev vseh sodnikov delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, prav tako višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

“Šli bomo na ustavno sodišče!”
“V kolikor naši vloženi zadevi za obnovo postopka ne bo ugodeno, potem smo pripravljeni, da gremo do Ustavnega sodišča. Ta trenutek pa lahko rečem, da ker gre za kršitev 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Zadevo bomo internacionalizirali in poiskali pravico na Evropskem sodišču za človekove pravice. Upam, da tako daleč ne bo potrebno,” je poudaril Cerjak.

S. P. S.