Lepi cekini akademskih glasbenikov 

Ljubljana. Slovenska filharmonija.

Številni slovenski akademski glasbeniki, vrhunski in manj vrhunski, imajo dovolj dela. Doma in po svetu. In tudi zaslužki niso slabi. Med njimi pa so tudi takšni, ki so dovolj zviti in so pripeti na državne jasli, namreč na kakšen javni zavod, ki denar prejema iz državnega proračuna, večino posla pa opravljajo drugod. Socialno varnost daje država, dober denar pa služijo prek svojih espejev in raznih zavodov ter društev.

Plača v Ljubljani, pozavna v Katarju
V javnosti je zaokrožila zgodba Mihe Šulerja, pozavnista, ki je delno zaposlen v orkestru RTV Slovenija, živi in dela pa v Katarju, v glavnem mestu Doha, kjer je tudi član tamkajšnjega simfoničnega orkestra. Šuler seveda ni edini, ki je na RTV zaposlen in dobiva plačo, pa ga v tej hiši ne vidijo. Na RTV Slovenija je na desetine ljudi, ki tedne in tudi leta ne prestopijo praga te hiše, dobivajo pa plačo od vseh nas, to je od obveznega davka RTV.

Komu je bil v napoto Damjan Damjanovič?
Damjana Damjanoviča je z mesta direktorja Slovenske filharmonije nedavno odstavil minister za kulturo Tone Peršak, to pa predvsem zaradi pritiska kulturniških samoupravljavcev in sindikalistov iz vrst glasbenikov. In to ravno zaradi tega, ker je na tem področju želel narediti red. Člani orkestra Slovenske filharmonije so na veliko privatizirali, velikokrat pa je na račun tega trpelo delo v orkestru, kjer so redno zaposleni. Premalo vaj, izmučenost zaradi koncerta prejšnji večer … Tako je lahko tudi nevešče uho slišalo neuglašenost orkestra. In Damjanovič je s svojimi zahtevami postal moteč. Tudi Patrik Greblo, vodja glasbene produkcije na RTV Slovenija, je želel narediti red, vendar je dočakal le usodo Damjanoviča.

Sindikalist v filharmoniji Klemen Hvala (levo) je glavni pobudnik odstavitve nekdanjega direktorja filharmonije Damjana Damjanoviča (desno), ker je ta želel narediti red v orkestru.

Hvala je pravi mojster – a ne koncertni, bolj za biznis
Eden od teh, ki je nosil zastavo pri napadih na Damjanoviča, je bil Klemen Hvala, ki v filharmoniji vodi sindikat SVIZ, za polovični čas opravlja delo umetniškega vodje orkestra v Slovenski filharmoniji, poleg tega pa uči tudi na Glasbeni šoli Grosuplje. Njegov s.p. mu je leta 2011 prinesel dodatnih 21.188 evrov, leto pozneje 15.997 evrov, v letih 2013 in 2014 po 14 tisoč evrov, leta 2015 dobrih 18 tisoč evrov in leta 2016 kar 22.012 evrov. Pri tem je treba dodati, da obstaja tudi Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ki pa nima prav nič s Slovensko filharmonijo, razen tega, da v njem igrajo tudi člani Slovenske filharmonije. Ta godalni orkester je samostojno društvo, ki je imelo od leta 2002 do letos krepko prek dva milijona evrov prihodkov. Klemen Hvala je tudi umetniški vodja tega godalnega orkestra.

Ne le v Dohi, tudi v Celovcu
Tadej Kenig, klarinetist, ki je zaposlen v SNG Opera in balet Ljubljana, se kot samostojni podjetnik podpisuje tudi pod Studio Adriars, storitve v glasbi, in še pod kulturno društvo z enakim imenom. V zadnjih letih je prek espeja in društva zaslužil več kot 35 tisočakov.

Kenig je v odzivu na članek zapisal, da je njegov s.p., Studio Adriars, Storitve v glasbi, Tadej Kenig, s.p.  že vsaj štiri leta zaprt. Kulturno društvo Adriars, katerega ustanovitelj je in ga vodi od leta 2006, pa je neprofitna organizacija, preko katere delujeta in financirata svoje poustvarjanje pihalni kvintet in ansambel za sodobno glasbo. To rezultira, član sem namreč obeh zasedb, sodelovanje devetih vrhunskih slovenskih in dveh tujih akademskih glasbenikov, posnetih več zgoščenk in organizacij koncertov v Sloveniji in v tujini. Četudi bi govorili o 35.000 evrih, tega ne bi mogli definirati kot zaslužek, saj društva ne smejo pridobivati dobička.

Tudi čelistka Tanja Babnik iz ertevejevskega orkestra ima svoj s.p.; samo na Waldorfski šoli je v zadnjih letih zaslužila dodatnih 42.106,55 evra, v Glasbeni šoli Ribnica 5.296,54 evra, nekaj malega pa še na drugih ministrstvih in Univerzi v Ljubljani. Violončelist Igor Mitrović je zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, hkrati pa ga najdemo še v profesorskem zboru Glasbene šole Vič, poleg tega je tudi član deželnega konservatorija za glasbo v Celovcu. Ni jim hudo.

Čelistka Tanja Babnik je ena izmed članov orkestra RTV in s privatnimi posli služi mastne vsote denarja.

Zloraba imena Slovenska filharmonija
Predsednik društva Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je Boris Šinigoj, ki je bil nekoč tudi direktor Slovenske filharmonije. Tu gre za zlorabo imena Slovenske filharmonije, saj večina misli, da je godalni orkester del tega javnega zavoda, kar pa ni res. Gre za spretno prevaro.

Več si lahko preberete na Škandal24

  • rubec

    Kaj dosti prihodkov Tanji ne more ostati. Če ima doma parket tako zguljen kot čelo, gre glavnina za lak.

    • RATATA

      Tako oguli slana morska voda, saj Tanja čelo uporablja tudi poleti za plovbo med slovenskimi otoki, celo več, ima ga v čarterju.

  • rubec

    Zakaj so šli iz statuta brisat minimalno višino 145 za ministre. Potem bi imeli pred peršakovičem mir.

    • PIA PlA

      Oh, šit, jaz sem mislila, da je bila to predpisana maksimalna višina.

  • rubec

    Če bi peršaka poslali na mars bi bil to velik korak za človeštvo in še večji smeh za marsovce.

  • Amerikanc

    A veste kaj si mislijo toti talenti, če lahko dohtarji izigravajo sistem in delajo “službeno”, privatno in še malo na črno, če so lahko profesorji na čakanju do devetdesetega leta oz. do onemoglosti in zajebavajo mlade asistente,….zakaj ne bi mi, umetniki, malo izkoristili.

  • Johan

    Državljani, kdor dela v Javni upravi ne sme imeti gospodarske družbe, zavoda, društva itd, NITI njegov partner ali ožji družinski član. Golazen nas zažira. Na institutu Jožef Štefan imajo vsi svoje firme in dobijo še od države visoko plačo.

    • PIA PlA

      Pa ne samo tam. Še ena fora je: firmo si naredijo in zaštartajo z državnim denarjem, potem se pa odcepijo v zasebno partnerstvo. Tako nam kradejo. Seveda je to samo en od načinov legalne kraje “elitnikov”.

  • PIA PlA

    Politika igra tudi po strunah dobrih, ali naj raje rečem uspešnih glasbenikov.
    Kajti odličnost in uspeh pri nas ne hodita vštric.

    • Valter BraniSlav

      Kje pa hodita vstric?
      Katera je ta pravicna dezela o kateri vi desni sanjarite?

  • Ryuk

    Tudi v kulturi so dvoživke. Kot v (javnem) zdravstvu.

  • Franc Šink

    Tako Tanja kot njen inštrument sta že videla boljše čase.

  • Valter BraniSlav

    A je sluziti denar greh?
    Govorite tako kot Edvard Kardelj.

  • Kosobrin

    Marsikteri umetnik ni zaposlen v neki ustanovi za 8 delovnih ur na dan, ampak si morajo tako poiskati kruh še kje drugje. Tudi v tujini. Tu ni nič spornega. Umetniški kruh, glasbenikov in gledališčnikov, je lahko zelo trd. V parlamentu sediš ali ne sediš, pa dobiš vsak mesec plačo. Nekateri se morajo za to precej bolj potruditi!!! Sama zloba je na tem portalu!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!