Likvidnostne težave celjske bolnišnice, gradnja novih prostorov se odmika

Splošna bolnišnica Celje (Foto: STA)

Ministrstvo za zdravje lani celjski bolnišnici ni priznalo stroškov za napredovanja delavcev, prav tako niso bili v celoti pokriti dodatni stroški urgentnega centra. Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc pravi, da poslovni rezultat za leto 2016 ne bo dober, višine izgube pa še ni napovedal.

Finančni načrt Splošne bolnišnice Celje je za 2016 predvideval 97.160.550 evrov celotnih prihodkov in prav toliko odhodkov. Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc napoveduje, da bodo lansko poslovno leto zaključili z izgubo, o višini pa še ni govoril. Likvidnost bolnišnice je obremenilo dodatno izplačilo okoli 1,5 milijona evrov zaposlenim za odpravo plačnih nesorazmerij, v rdeče številke jih potiskajo tudi pediatrične storitve v urgentnem centru. Celjska bolnišnica je januarja lani kot edina v državi začela zagotavljati pediatra v urgentnem centru. O plačilu za te storitve so se lani dogovarjali celo leto, okrnjen standard pa je bil sprejet šele konec lanskega leta.

Občutno so v celjski bolnišnici narasli stroški zdravil in zdravstvenega materiala. “Skrbi nas tudi uveljavitev novih standardov in normativov zdravniškega dela iz modre knjižice, kar predvideva dogovor med ministrstvom za zdravje in sindikatom Fides. Izkušnje iz preteklosti niso spodbudne,” je dejal direktor Marjan Ferjanc.

Celjska splošna bolnišnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne zmore vlagati dovolj sredstev v obnovo prostorov, opreme in informatiko. Napovedani dodatni programi za skrajševanje čakalnih dob za letošnje leto bodo poslovni položaj celjske bolnišnice še poslabšali, če bodo financirani iz obstoječih sredstev. Vodstvo celjske bolnišnice že nekaj let razmišlja o novogradnji, s katero bi v oddelkih pridobili več prostora in bi tako ustrezali sodobnim standardom ter omogočili sodobno logistiko delovanja.

Za novogradnjo bi  celjska bolnišnica potrebovala med 80 in 100 milijonov evrov. Bolnišnica bi pridobila novih 20.000 kvadratnih metrov prostorov.

Celjska bolnišnica je, kot poroča STA, konec decembra lani prevzela še zadnji del dejavnosti nujne medicinske pomoči v novem urgentnem centru, ki jo je do takrat izvajal Zdravstveni dom Celje. Največjo operativno težavo ob prenosu dejavnosti je predstavljalo pomanjkanje zdravnikov specialistov urgentne medicine. Lani je bilo v urgentnem centru opravljenih 88.253 obravnav. Največ v ambulanti za nujno kirurško pomoč, ambulanti za splošno nujno medicinsko pomoč, internistični nujni pomoči in v pediatričnem urgentnem centru. Povprečno so lani dnevno obravnavali 241 bolnikov.

Branka Jurhar