Luzerji in mentalni omejenci: S temi besedami novinarka javne hiše Eugenija Carl obmetava Slovence, ki so proti migrantom

Foto: STA

Dopisnica s Primorske za RTV Slovenija Eugenija Carl se je na Facebooku na strani Pomagajmo beguncem na dolgo in široko razpisala o tem, kako je treba biti solidaren do migrantov ter da jo je sram za Škofije, kjer so ljudjE pred nekaj dnevi množično protestirali proti načrtovani naselitvi migrantov. “Če tja beguncev ne bo, bodo mislili, da so zmagali. Niso bogatejši za zmago, revnejši so za izkušnjo – lekcijo. Luzerji življenja.” Podoben intelektualni nivo, ko je Brežičane zmerjala z mentalnimi omejenci, je sicer pokazala že januarja.

Eugenija Carl, dopisnica s Primorske za nacionalno televizijo, je očitno v svojem življenju našla novo poslanstvo. Na dolgo in široko se je namreč razpisala o migrantih v Sloveniji, češ kako so bogi in zato potrebni pomoči. Natančneje, v svojem zapisu na facebook strani Pomagajmo beguncem je izpostavila, da “kdor njihovega trpljenja ni videl od blizu, ne more vedeti, o čem je sploh govora. Če bi mama tistih dveh otrok, ki sta danes na Škofijah nosila transparent “Peljite si jih v Murgle …”, bila lani samo deset minut v Dobovi, verjamem, da ne bi nikoli prijela za flomaster” ter da jo je “danes sram za Škofije. Če tja beguncev ne bo, bodo mislili, da so zmagali. Niso bogatejši za zmago, revnejši so za izkušnjo – lekcijo. Luzerji življenja.”

Ko se hvališ s svojo dobroto in srčnostjo ali napačna interpretacija pregovora “dobro blago se samo hvali”
Seveda pa ni pozabila poudariti, koliko dobrega je naredila: “Do konca življenja ne bom pozabila dva tedna starega dojenčka, ležal je v košarici od vozička na tleh, na železniški postaji v Dobovi. Zrak je imel 5 stopinj, masa ljudi, ki se je vsula z vlaka, njegova mamica se je zvijala od bolečin. Tekla sem k policistu in rekla, naj kdo pokliče rešilca, pa mi je rekel, naj ga mama pač dvigne s tal. K sreči je nato interveniral Rdeči križ. Pa malčka, s svežo operativno rano po celem hrbtu, mladega fanta s 40 vročine, ki se je tresel kot šiba, ko sem mu prinesla čaj, ga je vsega polil… In starejšega moškega, paraplegika na vozičku, ki se je zagozdil v blatu in se zvrnil na obraz, otroke v sandalih, bosih nog… Ali pa Sirijske družine, on fizik, ona zdravnica, dva majhna otroka. Stali so v dolgi vrsti za hrano… Kako prekleto bedno sem se počutila, ko sem jim v kdo ve koliko dni neumite roke potisnila dnevno kvoto – dva kosa kruha, sirček, sok… sklanjala sta glavo, … človeško dostojanstvo… vse jima je padalo iz rok, ker sta v naročju imela vsak po enega otroka… In še in še prizorov, od katerih so mi vrele solze. In po 12 urah sem jaz šla v hotel pod tuš, oni pa so ostali zunaj, v mrazu, zaviti v sive, napol mokre deke. Si predstavljate, kako bedno se počutiš, ti na toplem, na tisoče ljudi pod milim nebom?”

No, očitno pa je, da se tako bedno počuti le ob migrantih, do Slovencev je mnogo manj usmiljena, predvsem pa mnogo bolj kritična. Še posebej rada zliva gnojnico po tistih, ki so proti migrantom. Tako je januarja na facebook strani svoje novinarske kolegice Irene Ulčar Cvelbar, ki prav tako dela v javni hiši in se je spravila nad lastnike stanovanj v Brežicah, ki so napisali protestno pismo, da v svojem bloku ne želijo migrantov, Carlova žaljivo dodala: “A lahko, prosim, narediš prispevek. Pa pred kamero naj stopijo, da jih vidimo, mentalne, omejence.” Za njo so očitno tisti, ki so proti migrantom, mentalni omejenci in luzerji. Celoten članek si lahko preberete tukaj: Novinarka javne hiše Eugenija Carl zmerja tiste, ki nočejo migrantov, z “mentalnimi omejenci”

Komuniciranje Carlove je “odraz zrelosti in kultiviranosti”
Sicer pa se s pisanjem Carlove ne strinja niti javna hiša, kjer je zaposlena. Za komentar na januarsko pisanje Irene Ulčar Cvelbar in Eugenije Carl smo poprosili RTV Slovenija, ki so nam odgovorili: “Izražanje osebnih mnenj, tudi prek družbenih omrežij, je pravica vsakega posameznika; vendar pa sodelavci javnega zavoda, posredno tudi z delovanjem in pojavljanjem v družbenih omrežjih, soustvarjajo javno podobo nacionalnega medijskega servisa. RTV Slovenija je že pred časom zaposlene pozvala k odgovornemu in premišljenemu komuniciranju na družbenih omrežjih, saj imamo kot medijski servis velik vpliv v družbi, zato javnost od nas upravičeno pričakuje visoke standarde kakovosti in profesionalnosti v vseh vrstah komunikacije, ki je javna, četudi ni službena. K visokim standardom kakovosti in profesionalnosti v vseh vrstah komunikacije stremijo vsi (odgovorni) uredniki, vendar pa je odgovorno in spoštljivo komuniciranje odraz zrelosti in kultiviranosti vsakega posameznika.”

Marjanca Scheicher