Oče enega najboljših opernih pevcev na svetu je bil obsojen na smrt na Teharjah

Lojze Debevec, oče genialnega opernega pevca Luke Debevca Mayerja, je bil vojni ujetnik na Teharjah, od koder pa mu je uspelo pobegniti. Luka se je sicer rodil v Argentini, a zagotavlja: “Slovenec sem, moja domovina je Slovenija.”

Oče enega najboljših opernih pevcev na svetu Luke Debevca Mayerja, Lojze Debevec, je bil vojni ujetnik na Teharjah, vendar pa mu je od tam uspelo pobegniti. Še sreča, saj se mu je kasneje rodil sin Luka Debevec Mayer, ki je danes eden najbolj zaželenih pevcev opernih arij na svetu. “To je poglavje zase, res pomembno poglavje v njegovem in tudi v našem življenju, ker so to močni pretresi, ki nas spremljajo vsa leta in se tudi iz njih učimo. Da odkriješ, kaj vse se lahko zgodi, ko ni pravega razumevanja, ljubezni in strpnosti. Ata je bil v Teharjah in je na srečo lahko svoje življenje rešil. Potem je šel domov, se poslovil od svoje matere, njegov ata je bil namreč že pokojni, in z 20-imi leti šel po svetu. To je res zgodba, ki te pretrese,” je v oddaji Aktualno na Nova 24 tv zaupal ta pevski virtuoz.

“Če starši ne bi govorili s takim veseljem o Sloveniji, me danes ne bi bilo tukaj”
Njegov ata, kot pravi očetu, je o tem poglavju svojega življenja govoril otrokom, na kar Luka Debevec Mayer pravi: “Njegova pripovedovanja so bila vedno povezana z razmišljanjem o človeku. Kako lahko človek naredi kaj lepega in česa vse je človek sposoben, ko se ne posveča več dobremu, lepemu, resničnemu … Zgodbe pa niso bile nikoli utesnjujoče, vedno je bil pogled naprej s pogledom nazaj, ker če si ukoreninjen in veš, od kod prihajaš, me verjetno ne bi bilo danes tukaj, če ne bi s takim veseljem starši govorili o Sloveniji. Niso me utesnjevali, so mi pa povedali vse, kar so oni doživeli in z veseljem sem odkril vse tisto, kar je meni lastno in kar je skoraj gensko prišlo v moj jaz.”

O Sloveniji vse samo najlepše
Kljub vsemu trpljenju, ki ga je bil njegov oče deležen kot vojni ujetnik na Teharjah, pa je Slovenijo svojim šestim otrokom opisoval z največjim navdušenjem, prav tako tudi njegova mama. “Prav zato nas ima vseh šest otrok zelo rada Slovenijo; trije živijo tukaj v Sloveniji, ostali trije pa v Argentini. Prikazala sta nam vsak kotiček Slovenije – tudi tiste Slovenije, ki je nista poznala, ker seveda v tistih časih, ko sta živela, ni bilo tako enostavno potovati po različnih krajih. Morja nihče od njiju ni poznal. Sicer pa sta govorila najlepše, predvsem pa o tem, kako je Slovenija raznolika. Vse njune dogodivščine in izkustva so bile zelo vezane na Slovenijo s srcem, z dušo, mišljenjem in velikim veseljem.”

“Slovenija je nekaj posebnega, je edinstven prostor na svetu glede na raznolikost, glede na to, da je tako majhna. Včasih se nanašamo na to majhnost, kot da nas nekaj utesnjuje, jaz pa mislim, da ravno v tem, da nisi preveč raztresen, vidiš lahko vse možnosti, ki jih ima Slovenija, zato sem res navdušen nad njo, ne samo zgodovinsko, ima toliko bogatega kulturnega izročila, ampak tudi glede narave. Slovenija ima stik z morjem, z ravnino, Alpe, proti jugu se spet drugače vije, kraška pokrajina, vinorodna področja, reke, ki se vijejo po Sloveniji, ljudje so različni, narečja,” opisuje Luka Debevec Mayer naš biser.

Kot domovino čuti samo Slovenijo, a ljubi tudi Argentino
Ta izvrstni pevec Slovenijo res odlično pozna, kar pa ne čudi, saj je bil prvič v Sloveniji leta 1990, od takrat naprej pa že dvajsetkrat. “Brez dvoma čutim kot svojo domovino Slovenijo. Ko sem se zavedal, da sanjam po slovensko, ampak to resnično: ko spim, sanjam po slovensko, ko sem to odkril, sem si rekel: “O tem ni več nobene debate.” Starša sta bila Slovenca, vsa moja kultura od otroštva naprej je slovenska, brez dvoma pa ljubim tudi Argentino kot svojo domovino. Katera je prava domovina? Ne bom rekel, da je prava ena ali druga. Ne bi niti rekel, da sta obe, ker kot domovino čutim res samo Slovenijo.”

Starša sta bila ekspresivna v življenju
Pomemben del Lukovih nastopov pa je prispevala tudi njegova mama, ki je bila amaterska igralka, veliko ur svojega življenja je namreč posvetila igranju in recitiranju, pripravljala pa je tudi igre za otroke. Njegov oče je bil zelo dober govornik, imel je talent izražanja. Oba sta pela tudi v zborih. “Bila sta ekspresivna v vsakdanjem življenju,” pravi Luka.

“Ponosen sem, da dobro govorim slovensko in poznam Slovenijo. To se mi zdi elitno, saj slovenščino ne govori veliko ljudi. Elitno v dobrem smislu, da znaš nekaj posebnega, kot bi imel en lep prstan ali lepo ogrlico in rečeš: “To je edina, tega nima nihče drug.” In na to je vsak ponosen.” Z vsakega potovanja v Slovenijo pa “prinese” v Argentino nove, sodobne slovenske besede, ki jih z veseljem pove svojim nečakom.

Oče in mama sta bila skupaj v italijanskih taboriščih, a sta se spoznala šele v Argentini
Oba starša Luke Debevca Mayerja sta bila Slovenca, mama Marija Mayer Ljubljančanka, oče Lojze Debevec pa je otroštvo in mladost preživel v Begunjah pri Cerknici. “Mama je v Argentino prišla v istem času kot oče. Najprej je šla na Koroško, potem sta bila iz Avstrijske Koroške istočasno v taboriščih v Italiji – sicer se nista prav tam spoznala, saj sta se spoznala v Argentini. Vedela pa sta eden za drugega ravno zato, ker je bila mama dobra igralka, v taboriščih so namreč delali tudi Shakespearja in nastopali – tudi z otroki ter v igrah s starejšimi ljudmi. Oče pa je bil športnik. Oba sta malo izstopala.”

Slovencem gre v Argentini dobro
Kako pa gre Slovencem v Argentini? Debevec Mayer nam je iz prve roke v oddaji Aktualno zaupal: “Gre jim dobro. Na splošno so se vsi ti Slovenci, ki so prišli praktično praznih rok po drugi svetovni vojni, pridno razvili. Slovenci v primerjavi z ostalimi narodi, ki so prišli v Argentino iz Evrope, še prav posebno, ker so tudi razvili neverjetne slovenske centre oziroma domove, kjer se je odvijala ne samo sobotna šola, ampak tudi kulturni nastopi, športne in duhovne organizacije, tako da je bilo res pestro in raznoliko. Ko sem bil majhen, so marsikateri moji sošolci, ki niso bili slovenskega rodu in s katerimi sem hodil v argentinsko šolo, rekli, če gredo lahko tudi oni z mano v ta dom.” V te ustanove še vedno zahaja, pogosto ima tam tudi nastope.

Luka Debevec Mayer, ki ga je Argentinsko združenje glasbenih kritikov že štirikrat razglasilo za najboljšega pevca Argentine, bo nastopil tudi na dobrodelni prireditvi to nedeljo na gradu Brežice v Viteški dvorani. Prireditev organizirata Dobrodelna ustanova Vrtnica in Ustanova Ivana Cankarja. Poleg opernih arij bo zapel tudi slovenske narodne pesmi, za katere pravi, da so mu ene najljubših. “Pri slovenski besedi, predvsem v peti, se počutim zelo domač,” pravi. Hkrati pa je zanikal tudi to, kar trdijo nekateri slovenski glasbeniki – da je prepevanje v slovenščini zelo omejeno in težko, kar pa je večinoma le plehek izgovor, zakaj pojejo v angleščini. “Presenečen sem nad tem, saj je slovenščina zame zelo pevni jezik in moram reči, da nimam tega pogleda samo jaz, ki sem Slovenec in imam svoje srce v slovenskem jeziku, ampak so tudi Argentinci in druge narodnosti presenečeni, kako se lahko v slovenščini tako lepo poje. Jaz z veliko lahkoto pojem v slovenščini in mi je zelo všeč, ne le zaradi čustvenih razlogov, ampak tudi zato, ker se slovenščina zelo lepo sliši. Svojemu profesorju petja v Argentini sem za hec zapel eno ario v slovenščini od Mozarta in je rekel, kako to dobro zveni in da ni nilčesar motečega. V Argentini je na sploh slovenščina smatrana kot zelo mehak jezik.”

Marjanca Scheicher