Odvetnica Simona Marko toži Franca Donka zaradi razžalitve, blati in žali pa zagovornike pravic koroških dečkov

Franci Donko (Foto: STA)

Bizarno je, da se morajo v naši državi tisti, ki se borijo za pravice otrok, soočati z medijskimi, političnimi in tudi sodnimi pritiski. Primer takšnega pritiska je tudi tožba odvetnice Simone Marko proti socialnemu delavcu Francu Donku. Bremeni ga, da je njegovo pisanje za portal 24kul.si škodilo njeni časti in dobremu imenu. Bremeni ga tudi razžalitve in podajanja negativne vrednostne ocene.

S tem naj bi Donko storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. Poudariti je treba, da je bila odvetnica Simona Marko zastopnica Centra za socialno delo (CSD) Velenje in CSD Slovenj Gradec, ki sta imela glavno vlogo pri nezakoniti ugrabitvi koroških dečkov iz ljubeče družine dedka in babice.

Kaj jo je pri Donkovih navedbah zmotilo?
“Kljub jasni  sodbi Vrhovnega sodišča, da gre v zadevi koroških dečkov za nezakonite postopke CSD, njihova odvetnica Simona Marko še vedno zagovarja nečloveški odvzem vnučkov, za katerega ni pravnega  in človeškega opravičila. V izjavi za medije je ponovno zmotno zatrjevala, da ugotovljena kršitev pravice do družinskega življenja babici nima zveze s koristjo otrok. Odvetnica, ki ne priznava sodbe VS, niti prakse ESČP in konvencije pravic otrok do nepretrgane vzgoje, je žalostna priča stanja v socialnem skrbstvu in opomin za vse odvetniške kolege, ki zaradi zaslužka, prestiža in svojega mesta v družbi kršijo temeljna načela prava in teptajo načelo pravičnosti,” je zapisal Donko v članku za portal 24kul.si.

To so bili stavki, s katerimi naj bi Donko tako užalil Markovo, da se je odločila za tožbo. Že to, da odvetnica, ki je zagovarjala ugrabitev otrok v vrtcu, toži nekoga, ki je le opozarjal na hude kršitve človekovih pravic, je sramota, še huje pa je, ker je v vloženi tožbi žaljiva in negativna do Franca Donka. 

Zapisala je: “Namen zasebne tožilke je le prikazati, da je bil v izražanju in raznašanju trditev o zasebni tožilki, namen obdolženega zaničevalen in žaljiv, saj je ves čas njegovega zavzemanja za ‘vrnitev dečkov v babičino bivalno okolje’ zavajal javnost, navajal neresnična dejstva in kritiziral Centre za socialno delo in kritiziral delo zasebne tožilke, bil večkrat tudi žaljiv.”

“Medtem, ko pa so prav drugi akterji v tej zgodbi zlorabili prav mlad. otroka, do neke mere pa tudi njuna stara starša, za dosego svojih političnih in drugih ideoloških interesov, morda tudi ekonomskih, zagotovo pa statusnih in položajnih,” je še zapisala odvetnica.

Kako lahko tožiš nekoga zaradi razžalitve in ga v vloženi tožbi žališ?
Odvetnica bolj kot resnično razžaljena žrtev piše kot užaljena družbenopolitična delavka. Namesto, da bi se osredotočila na pravni vidik, se osredotoča na nizkotno in poceni obračunavanje s človekom, ki že od začetka afere opozarja na hudo kršenje pravic otrokoma in starim staršem.

Ne samo to. Odvetnica je šla celo tako daleč, da si je privoščila neke cenene domneve o materialnem stanju vključenih v boj proti zlorabam otrok, kar je v popolnem nasprotju s strogo pravnim profesionalizmom. Dejala je celo, da so bili zasledovani nekateri ideološki in politični interesi, s čimer je neposredno razvrednotila boj vpletenih za pravice ugrabljenih otrok. 

Popolna neprofesionalnost odvetnice Simone Marko jasno kaže na to, da gre pri tožbi Donka za farso. Glede na njena osebna obračunavanja v vloženi tožbi proti Donku pa se zdi, da ji je več do maščevanja kot do interesa otrok, ki sta bila ugrabljena iz ljubeče družine dedka in babice.

Aleksander Rant