Portret Tita Turnška – infiltriranec komunistov v Demosu in SLS-u

Tit Turnšek (Foto: STA)

Kamorkoli je prišel, so bile z njim težave. Od tega, da se je infiltriral v Demos in glasoval proti Demosovi vladi, do članstva v stranki SLS, ki ji ni nikoli intimno pripadal, temveč je bil vselej bližje Kučanu in Udbi. Tudi danes ga zaradi njegovih nepremišljenih izjav vselej spremljajo medijske afere. 

Tita Turnška, kontroverznega predsednika Zveze združenj borcev NOB se je zaradi njegove vloge v slovenski politiki za vselej prijel vzdevek “udbovski podtaknjenec”. Njegova funkcija v Demosovi vladi in stranki SLS v 90. letih prejšnjega stoletja namreč kaže, kako genialno se je infiltriral v pomladno opcijo in jo rušil od znotraj, čeprav je bil zaveden komunist, kar najbolj kaže zadnjih nekaj let kot predsednik ZZB NOB s svojimi radikalnimi in bizarnimi izjavami.

Kamorkoli je prišel, so ga spremljale afere
Spomnimo, da je bil Turnšek v drugi Drnovškovi vladi, ki jo je LDS sestavila skupaj s stranko SLS, obrambni minister, a je moral odstopiti že po dobrem letu vladanja. Njegovi obveščevalci so se takrat vozili kar po Hrvaškem, zaradi česar so hrvaške oblasti zasegle kombi z vso obveščevalno opremo. Nacionalni in mednarodni škandal Zavrč je takrat močno odmeval, afero pa je preiskovala tudi posebna preiskovalna komisija.

Kot se za vse pravoverne kadre spodobi, so tudi Turnšku po prvi blamaži za nagrado dali novo dobro plačano in ugledno službo. Še preden se je dobro namestil na fotelj na veleposlaništvu v Pekingu, je konec leta 1999 završala nova afera, saj je v prostore ambasade vlomila kar njegova tedanja žena. Razlog naj bi bila takratna nesoglasja med zakoncema.

Prav tako se je v istem času, ko je bil veleposlanik na Kitajskem, zgodil še en incident, v katerem naj bi po poročanju Reporterja Turnšek nadlegoval uslužbenko na veleposlaništvu Natalijo Raišp. Ta naj bi se v pismu celo pritožila takratnemu ministru za zunanje zadeve Borisu Frlecu. Da je Turnšek od nekaj slovel kot velik ženskar, vedo praktično že vsi. Tudi njegova zakonska evidenca kaže, da je precej rad menjal svoje žene – kar petkrat je bil ločen in šestkrat poročen.

Bizaren in konflikten lik osvoji borčevko organizacijo
Ko je medijski vihar, ki ga je povzročal Turnšek s svojo pojavnostjo, malo utihnil, je za tranzicijsko levico sledila nova blamaža. Z imenovanjem za prvega borca vseh borcev je Turnšek končno razkril svojo pravo barvo, na katero so mnogi opozarjali že v 90. letih, ko je bil del Demosa in pomladnega SLS-a. Od takrat naprej praktično ni minila ena javna prireditev, na kateri ne bi dvignil nekaj prahu.

Novinarko zmerjal s kozo
V času svojega predsedovanja ZZB NOB bo Tit Turnšek zagotovo ostal najbolj v spominu po verbalnem napadu na novinarko Financ Petro Sovdat v času kampanje o privatizaciji državnega premoženja, v katero se je aktivno vključila tudi njegova borčevska organizacija. V medsebojnem pričkanju o (ne)smiselnosti privatizacije ji je kar direktno povedal, da ne bo nikoli dočakala penzije, saj je koza.

Desant na izvensodno pomorjene
Turnšek se je s svojo organizacijo v zadnjem času večkrat odzval na številne javne pobude civilnodružbenih organizacij, ki so pozivale oblast, naj končno prične s spravnim postopkom in pokopom mrtvih, ki so jih komunistične oblasti pustile nedostojno ležati v več kot 600 moriščih po državi. Pri tem je Zveza borcev igrala pomembno vlogo pri opravičevanju zločinov in nasprotovanju iskanja zgodovinske resnice.

Borčevska organizacija nad Pričevalce in RTV
Turnšek je za borčevsko revijo Svobodna beseda (naslednica bankrotirane Svobodne misli) zlil ves gnev nad nacionalno televizijo RTV in oddajo Pričevalci: “Najbolj sramotno pa je po mojem obnašanje nacionalne televizije z lažnivimi oddajami Pričevalci. Nacionalna televizija, za katero mi vsi plačujemo prispevek, načrtno širi laži, pri čemer televizijsko vodstvo z Ljerko Bizilj in Markom Filijem na čelu vse to mirno opazuje. Menda so posneli še sto takih pričevanj, torej še sto laži in potvorb zgodovine. Vse to počnejo z našim denarjem.”

Možina: “Predrzen izpad Tita Turnška”
Na Turnškovo izjavo v borčevski reviji se je odzval tudi urednik oddaje Pričevalci in novinar na RTV Jože Možina, ki je na Twitterju zapisal: “Predrzen izpad T. Turnška; koliko hudobe in nestrpnosti do Pričevalcev, ki so resnični zmagovalci v razponu časa.

Partizani civlizacijsko niso napredni ljudje
Turnšek prav tako ni skoparil z besedami, ko je evropski poslanec Milan Zver predsedniku evropskega parlamenta Martinu Schulzu poslal pismo, da se v Sloveniji ne spoštuje temeljnih civilizacijskih vrednot in pietete umrlih v odnosu do žrtev povojnih pobojev, prav tako pa kot država nismo sprejeli evropske resolucije o obsodbi vseh totalitarizmov.

Na Zverovo pobudo se je poleg žolčnega odziva predsednika vlade Mira Cerarja odzval tudi predsednik Zveze združenj borcev NOB Tit Turnšek, ki mu je poslal pismo, v katerem ga je podučil, da med in po vojni ni bilo sistematičnega pobijanja s strani komunistične oblasti, ampak da naj bi šlo za dejanja jugoslovanskih vojaških formacij, in sicer v kontekstu maščevanja za vse, kar so “kvizlinške” enote povzročile hudega med vojno.

Zver je takrat dejal, da s Turnškovo tezo težko pojasniš žrtve med vojaki, še težje pa med civilisti, saj je bilo med njimi ogromno število žensk, starcev, mladostnikov in celo otrok, kar pojasnijo tudi posmrtni ostanki v Hudi jami. Po njegovem teorija o maščevanju ne razloži sistemskega in sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, še manj zločinov, kakor je to označilo že ustavno sodišče. “Poleg tega zgodovinsko gledano ni korektno, da bi pomore pripisovali Jugoslovanom; eksekucije so izvajali predvsem Slovenci.”

ZZB nadaljuje zločin in mori z drugimi sredstvi
Nazadnje pa so v Zvezi združenj borcev NOB zagnali sovražen napad zaradi dogodkov, povezanih s prenosom posmrtnih ostankov po vojni pomorjenih iz Hude jame, saj menijo, da gre za ustaše, za katere naj bi bilo nesmiselno trošiti proračunski denar z namenom njihove identifikacije. Obenem navajajo, da se je “t. i. sprava sprevrgla v širjenje sovraštva”.

Priznani zgodovinar in novinar ter avtor oddaj Pričevalci Jože Možina pa mu je zopet odgovoril, da so bili vsi pobiti v Hudi jami a priori nedolžni, ker niso bili sojeni, tisti, ki so jih pobijali, pa so zločinci. “Predstavniki Zveze borcev naj gredo raje vase in postrežejo z informacijami, kdo so dejansko žrtve v Hudi jami in ostalih več kot 600 moriščih po državi, ne pa da morajo komisija za prikrita grobišča in svojci iskati ter ugibati, kje je bil kdo umorjen. Logično domnevam, da so bili med morilci tudi poznejši člani Zveze združenj borcev. Vsak, ki ob tragediji Hude jame, Krimske jame in drugih ni sposoben vsaj iskrenega obžalovanja, ampak namesto tega relativizira morijo, pravzaprav nadaljuje zločin z drugimi sredstvi,” je dejal Možina.

M. P.