Pravoslavni kristjani z badnjim dnevom čakajo božič, katoliki in evangeličani obeležujejo svete tri kralje

Maša ob pravoslavnem božiču (foto: STA).

Božič bodo danes dočakali pravoslavni verniki. Pozno popoldne se bodo zbrali v cerkvah, od koder bodo domov tradicionalno odnesli badnjake in jih zažgali, ob polnoči pa se bodo udeležili še prazničnih maš, s katerimi bodo pričakali božič.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič  praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so božič že obeležile.

Pravoslavni verniki se na božič pripravljajo s šesttedenskim postom, v tem času pa naj bi se notranje prenovili. Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, se bo bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 18. uri. Po maši bodo vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje.

Verniki bodo badnjake odnesli domov, kjer jih bodo zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša. Še ena maša bo v soboto ob 9. uri.

Pravoslavje spada med tri večje veje krščanstva. Od katolištva se je ločilo po vzhodnem razkolu leta 1054. Razširjeno je predvsem v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Za pravoslavje je značilno, da nima enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Vsaka državna ali narodna cerkev je avtokefalna (samostojna) in ima svojega patriarha, ki je njen poglavar. Izraz pravoslavje ali ortodoksija  pomeni vse tiste, ki po lastnem prepričanju prav slavijo Boga. Pravoslavni kristjani opisujejo ostale kristjane, zlasti katolike, z besedo heterodoksija – tisti, ki drugače slavijo Boga. Pravoslavje se deli na dve večji skupini cerkva: prvo skupino imenujemo vzhodne pravoslavne cerkve (ali pravoslavne cerkve v ožjem pomenu besede). Drugo skupino imenujemo orientalske pravoslavne cerkve ali stare pravoslavne cerkve.

Katoličani in evangeličani pa danes obeležujejo  praznik Gospodovega razglašenja, ki je tudi praznik svetih treh kraljev in je povezan z božičem. V ta čas sodijo tudi koledniki, ki obiskujejo domove in predstavnike oblasti. Ločeno jih bodo sprejeli predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik Državnega zbora  Milan Brglez. V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem je praznik svetih treh kraljev dela prost dan.

Po svetopisemskem zapisu je vladar Judeje, Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, naročil učenjakom z vzhoda, naj preverijo, ali se je res rodil nov judovski kralj, ki je bil obljubljen. Na poti jih je vodila zvezda. Katoliški  in evangeličanski verniki obhajajo praznik svetih treh kraljev s kropljenjem z blagoslovljeno vodo in s kajenjem s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 17. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v cerkvi pravijo tudi kralji.

Koledniki na obisku v državnem zboru Foto: STA

Koledniki na obisku v državnem zboru (foto: STA).

Pogosto se v svete tri kralje preoblečejo koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem je praznik svetih treh kraljev dela prost dan.

B. J., STA