Psiholog Perko: Ko se ministri, poslanci in drugi opijajo na očeh vse Slovenije – zgodi se pa prav nič

Foto: STA/iStock

“Smo mokra družba in alkoholiziranost je nekaj, kar je očitno pri nas “družbeno” sprejemljivo. Takšni in podobni incidenti na RTV Slovenija niso osamljen primer in čudi me, da odgovorni na nacionalki ne ukrepajo že prej,” je o primeru novinarke Tanje Gobec in njenega vodenja Odmevov dejal psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Perko.

Da je alkoholizem težava slovenske družbe je jasno. Incident, ki smo mu bili priča v sredo zvečer na nacionalni televiziji, še dolgo ne bo pozabljen in ko bo priložnost, ga bo verjetno marsikdo ponovno privlekel na plano. A bolj kot ta primer bi se vsi skupaj morali zamisliti nad problematiko, ki jo je odprl. Morda je res redko, da imamo priložnost takšen “spodrsljaj” spremljati na javni televiziji, a dejstvo je, da je takšnih primerov še veliko več, razlika je le v tem, da se dogajajo za zaprtimi vrati in jih je zato lažje pomesti pod preprogo.

Kako gleda na sporočilnost takšnih incidentov, kako gleda na vlogo delodajalca, ki se sreča z delavcem, ki je alkoholik, in tudi o zatiskanju oči pred resnico celotne slovenske družbe smo se pogovarjali z dr. Andrejem Perkom, psihologom in psihoterapevtom, ki nadaljuje delo legendarnega dr. Janeza Ruglja.

Dr. Andrej Perko (Nova24TV)

Ko imajo težave z alkoholom tudi odgovorni
“Prepričan sem, da imajo novinarji, ki zakuhajo takšen škandal, težave s pitjem že dalj časa in da takšno vedenje ne more ostati neopaženo. Vendar s(m)o vsi skupaj, predvsem pa odgovorni (ki imajo dostikrat tudi sami probleme s pitjem alkohola), postali neobčutljivi in preveč tolerantni do opijanja nasploh,” meni Perko.

Ob tem poudarja, da se takšen incident na RTV Slovenija seveda ne bi smel zgoditi in “krivi” so predvsem odgovorni na televiziji (uredniki itd.). “Novinarju oziroma novinarki je treba pomagati, tudi z zahtevo po zdravljenju, če je to potrebno. Pitje alkohola na delovnem mestu je nesprejemljivo in delodajalci bi morali biti na problem pitja še toliko bolj pozorni. Na žalost so mnogokrat sami alkoholiki in tako nimajo kritičnega odnosa do pitja in tudi moralne moči, da bi pitje na delovnem mestu prepovedali,” je bil jasen Perko.

Foto: STA

Opijanje na očeh vse Slovenije, zgodi se pa prav nič
Smo pač mokra družba, pravi Perko, in ljudje na pomembnih mestih v politiki, gospodarstvu in vseh družbeno pomembnih mestih  bi morali biti ljudem za vzgled. “V resnici pa se lahko ministri, poslanci in tudi drugi opijajo na očeh vse Slovenije – zgodi se pa prav nič.”

Zdrava družba je do pitja alkohola veliko bolj netolerantna kot je to pri nas, kjer je alkoholiziranost nekaj povsem sprejemljivega.  Na to kažejo tudi podatki o tem, kako zgodaj se že mladi srečajo z alkoholom. Slovenija je glede na raziskave v vrhu držav EU tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljive rabe alkohola. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pokazala, da registrirana letna uporaba alkohola znaša kar 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.

Foto: iStock

Alkoholizem je samomor na dolgi rok
Perko pa ob tem alkoholizem povezuje še z eno zelo žgočo težavo slovenskega naroda. “Smo samomorilen narod in alkoholizem je samo odraz takšne naravnanosti – pomeni namreč samomor na dolgi rok. In dejansko so tudi mnogi samomorilci v resnici alkoholiki, ki so svoje življenje pripeljali do roba in rešitev najdejo samo še v odhodu.”

Pot, da se rešimo tako enega kot drugega raka družbe, je zagotovo še zelo dolga. Vsekakor pa bi bilo za začetek dobro, da tisti, ki so na pomembnih mestih, kot je omenil Perko, in predvsem tisti, ki se znajdejo pred televizijskim zaslonom ali kje drugje v etru, postavljajo in predstavljajo vzgled tako mladim kot starim. Čeprav majhen korak, da začnemo spreminjati družbo, pa vendar osnova za to, da bi s procesom sploh lahko začeli.

B. O.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!