Romana Tomc: Odločali bomo o prihodnosti Evropske unije, to je naša velika odgovornost!

Evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc

Pogovarjali smo se z evropsko poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke Romano Tomc, ki v Evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS).

Gospa Tomc, en mandat je za vami, obetate si še enega. Veliko dela ste opravili, pred vami je še veliko izzivov. Kako bi po težavnosti ocenili mandat?
Glede na to, da je bil to moj prvi mandat, težko primerjam, vendar se mi zdi, da je bilo res veliko izjemno pomembnih vsebin. Moji kolegi, ki so v parlamentu že več mandatov, pravijo, da je bil najtežji doslej. Zahtevnost mandata se je nakazovala že na začetku. Gospodarska in finančna kriza, visoka brezposelnost, težave z Grčijo, sledila je migrantska kriza, teroristični napadi, davčne utaje, zavrnitev sodelovanja z ZDA in na koncu brexit. Mandat zaključujemo v dobri gospodarski kondiciji in z najvišjo stopnjo zaposlenosti v uniji. To je uspeh. Nismo pa še odgovorili na nekaj ključnih vprašanj, ki skrbijo ljudi. Med njimi gre izpostaviti predvsem vprašanje migracij.

Na kaj ste najbolj ponosni?
V tem mandatu sem kot članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu sooblikovala zakonodajo s področja zaposlovanja in sociale. Evropski parlament mi je podelil mesto stalne poročevalke za evalvacijo programa “Pobuda za zaposlovanje mladih”. Prav zaradi moje pozitivne ocene programa bodo sredstva za boj proti brezposelnosti v naslednji finančni perspektivi višja. Na področju zaposlovanja pa nisem ostala le pri zakonodaji. Že na začetku mandata sem se odločila, da ponudim čim več priložnosti mladim, da spoznajo delo evropskih institucij. Tako sem omogočila plačano pripravništvo kar 40 mladim.

Drugo pomembnejše področje, za katero se aktivno zavzemam, je preprečevanje uvajanja diskriminatorne socialne zakonodaje; najbolj odmeven primer s tega področja je uvedba indeksacije otroških dodatkov v Avstriji in dvojno obdavčevanje delavcev migrantov. S svojo pobudo sem s kolegi poslanci iz več držav članic uspela doseči, da je Evropska komisija Avstriji zaradi te poteze izdala opomin. Postopek teče in upam, da se bo končal tako, da bo več kot 10.000 slovenskih otrok in njihovih staršev dobilo nadomestilo, kot jim pripada. To je bila res odmevna poteza, ki je sprožila kar nekaj mednarodnih odzivov.

Kot tretji dosežek pa bi omenila obravnavo v zvezi s pranjem denarja v NLB pred odborom PANA – odborom, ki je preučeval domnevne kršitve pranja denarja. Na odboru smo razpravljali o nedopustnem dogajanju v naši največji banki. Predsednik odbora je po končani obravnavi dal jasno sporočilo, da je v NLB do pranja denarja nedvomno in dokazano prišlo. Hkrati je pozval slovenske organe pregona, da zadeve raziščejo in ustrezno ukrepajo. Na očitke o tem, ali je primerno, da poslanci izpostavljamo negativne zgodbe, ki se dogajajo v naši državi in ali ne bi bilo bolje, da bi bili tiho odgovarjam: “V Evropski parlament sem bila izvoljena od ljudi, ki pričakujejo, da ščitim njihove pravice, ne pa, da opravljam delo odvetnika bančnih kriminalcev. Če se je kriminal zgodil v Sloveniji, nacionalni organi pregona in slovensko sodstvo pa so pri ugotavljanju odgovornosti zatajili, potem je še toliko bolj pomembno, da skušam po svojih močeh prispevati k temu, da resnica pride na dan.” To seveda mnogim ni prav.

Je bilo v tem mandatu kakšno prelomno glasovanje?
Ni mogoče izbrati enega glasovanja, ker je bilo pomembnih zelo veliko in na več področjih. Na eni sami seji je na dnevnem redu med dvajset in trideset glavnih glasovanj, skupaj z amandmaji pa glasujemo tudi več kot tisočkrat. Glede na to, da je v enem letu vsaj dvanajst plenarnih zasedanj, na koncu glasujemo o kar zavidljivem številu poročil. Zame so bila najpomembnejša glasovanja tista, ki so vplivala na pogoje za stabilnost gospodarstva, pravične delovne pogoje in boljše socialno okolje. Prav gotovo so bila izjemno pomembna tudi tista, povezana z zaščito zunanjih meja in varnostjo v EU. Žal ta niso bila med najbolj odmevnimi. Običajno večjo pozornost pritegnejo glasovanja, ki so povezana s kakšnimi lobističnimi skupinami, ki poskrbijo za dobro promocijo in tudi prek spletnih omrežij izvajajo določene pritiske na poslance. V zadnjem času je bilo največ pozornosti deležno glasovanje o avtorskih pravicah, ki so sicer pomembne, vendar je bila pozornost v primerjavi z drugimi glasovanji pretirana. Glasovanja, ki oblikujejo naše gospodarsko okolje in socialne pravice, pa ostajajo manj odmevna, čeprav so izjemno pomembna.

Kateri dogodek v EU, katera prelomnica, katera kriza, če hočete, je najbolj vplivala na življenje v EU?
Gospodarska kriza z vsemi posledicami. Od zloma bančnih sistemov do velike brezposelnosti, migrantska kriza, povezana z varnostjo in terorizmom, ter brexit.

Kaj pa slabe strani mandata? Kateri evropski politik vas je najbolj razočaral?
Razočarana sem nad dvoličnostjo nekaterih politikov. V Bruslju govorijo eno, doma drugo. Uporabljajo drugačne besede, zavzemajo se za drugačne ideje, kot jih predstavljajo doma. To me resnično jezi. Kažejo s prstom na nas (SDS), v svojih vrstah pa imajo ljudi, ki v praksi počnejo prav tisto, proti čemur se sami borijo, očitno le navidezno. Ta prepad med besedami in dejanji je ogromen. Vsi se zavzemajo za mir, človekove pravice, dostojanstvo, socialo, čisto okolje in podobno, ko pa je potrebno pritisniti na gumb, kjer bi z glasovanjem lahko resnično zagotovili boljše gospodarske pogoje, večjo varnost, ohranjali evropsko kulturo in naše vrednote, najdejo kup izgovorov. Moram reči, da sem velikokrat razočarana tudi nad počasnostjo postopkov, vendar sem se skozi teh nekaj let naučila, da to ni vedno slabo, saj je na koncu za državljane rezultat velikokrat boljši.

Deljena je tudi moja ocena delovanja Evropske komisije. Nekatera področja odlično, druga zelo slabo. Komisija je veliko naredila na področju gospodarstva, zaposlovanja in sociale ter enotnega trga. Veliko manj na področju enotne zunanje trgovine, upravljanja z migracijami in pravosodja.

Kot voditelj ene izmed pomembnejših evropskih velesil je razočaral Macron. Namesto razcveta Francije so se mu zgodili rumeni jopiči. Podobno je z lažnimi obljubami v Grčiji na oblast prišel Cipras, ki je takoj po prevzemu vladne pisarne pozabil na obljube volivcem. Prav nič pa za njima ne zaostaja Marjan Šarec. Na evropskem parketu je nespreten novinec, nima karizme, pomanjkanje vsebine pa skriva za praznimi besedami. Njegovi nastopi oziroma izogibanje nastopom ne pripomore k večjemu ugledu Slovenije v EU.

Zelo ste bili aktivni na področju sociale in zaposlovanja. Menite, da ima Evropska unija dovolj pristojnosti na področju sociale?
Ves čas opozarjam na potrebe po korenitih spremembah na trgu dela in na pokojninskem področju. Sodelovala sem pri pripravi sprememb sistemov socialne varnosti in pri vzpostavitvi evropske platforme za preprečevanje dela na črno. Ukvarjala sem se s politikami na področju minimalnega dohodka, revščine in socialne izključenosti, usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, napotenih delavcev, aktom o dostopnosti, ki ureja pravice invalidov in tako dalje. Področje sociale in zaposlovanja je široko in v Evropskem parlamentu zelo pomembno področje, zato je tudi aktivnosti v tem odboru zares ogromno. Evropske institucije imajo na področju sociale le deljeno pristojnost. V resnici urejajo delovno zakonodajo mobilnih delavcev, ne pa tudi ključnih politik na področju sociale. Menim, da bo to področje v prihodnosti doživelo korenite spremembe, predvsem zaradi prostega pretoka delovne sile.

Kje še vidite izzive?
Ogromno jih je, žal pa je potrebno izbrati nekaj področij, če se želiš intenzivno ukvarjati z določenimi temami. Če misliš, da se spoznaš na vse, če se ukvarjaš z vsem, potem se najbrž v resnici ne spoznaš na nič. Lahko se poslanec ukvarja s področji, ki so medijsko najbolj zanimiva, vendar to ni moj način dela. Zato se bom tudi v nadaljevanju omejila na izzive, ki so povezani s področjem zaposlovanja in sociale, predvsem vidim veliko izzivov v povezavi z demografskimi vprašanji. Pokojnine so slabe, pokojninski sistemi razpadajo, ne le pri nas, tudi drugod. V Sloveniji pa je to še posebej velik problem, zato mora Evropa dobiti večjo pristojnost na tem področju. Ne zato, da bi se vmešavala v države, ampak zato, da bi v državah, kjer vlade ne naredijo dovolj, da bi zaščitile upokojence, uvedli minimalne standarde in da bi nadzirali, ali vlade res delajo tisto, kar govorijo.

Ali kje v bližnji prihodnosti vidite tudi socialno unijo?
Ne, socialna unija v tem trenutku ni realna možnost. To bi bilo mogoče le, če bi se socialne pravice izplačevale iz enotnega evropskega proračuna. Države imajo različne socialne sisteme in različne standarde. To je logično, saj so tudi gospodarsko različno razvite. Seveda pa lahko oblikujemo neka skupna izhodišča, določimo minimalne standarde, ki pa morajo upoštevati različne zmožnosti posameznih članic.

Ustaviva se malo pri Sloveniji, kljub delu v Bruslju ste zelo aktivni tudi doma.
Trudim se, seveda podrobno spremljam vsa dogajanja, ne nazadnje sem tudi predsednica strokovnega sveta za socialo pri SDS, kjer prispevam svoja strokovna stališča na tem področju. Ja, drži, čeprav sem v Bruslju, ves čas spremljam dogajanje v Sloveniji. Ne samo spremljam, tudi sodelujem.

Pokojnine so področje, ki me po strokovni plati najbolj zanima, hkrati pa je to tudi področje, ki ostaja izziv za Slovenijo. Od pokojninske reforme leta 2012 dalje na pokojninskem področju ni bilo narejeno praktično nič. Nekaj lepotnih popravkov, ki so še poglobili nepravičnost sistema in vnesli nove anomalije. Če ne želimo, da nam pokojninski sistem razpade, potem se bo treba tega malo bolj resno lotiti. Od obljub, belih knjig in analiz ne bo upokojencem nič bolje.

Seveda pa se veliko srečujem z ljudmi na terenu, sodelujem na okroglih mizah, konferencah in podobnih srečanjih in skušam prenašati informacije o tem, kaj se dogaja. Enako pomembno pa je tudi to, da poslušam, kaj ljudi moti, kakšne so njihove težave, kaj bi spremenili. Samo tako, če ostanemo v stiku z ljudmi in če čutimo njihove potrebe, politiki sprejemamo odločitve, ki so dobre za ljudi. Drugače postanemo preveč odtujeni. Poznam kar nekaj takih.

Demografija ni povezana samo s staranjem prebivalstva, ampak tudi z rojstvi in družinskim življenjem. Ali menite, da Slovenija primerno skrbi za to, da Slovenci ne bomo izumrli ?
Ne. Daleč od tega. Spodbude klasičnemu družinskemu življenju in rodnosti so v času levih vlad postavljene povsem ob rob. Že desetletja se zanemarja družinska politika. Tudi zaradi tega imamo v Sloveniji z rodnostjo velik problem, saj ta iz leta v leto pada. Seveda je vzrokov za to več. Med drugim tudi spremenjen način življenja, mladi so pogosto bolj osredotočeni na kariero kot na družino. Seveda pa tudi stroški, ki so z ustvarjanjem družine povezani. Slovenija sicer mladim družinam nudi določene ugodnosti, spodbude, vendar to ni dovolj. Pomanjkanje zaposlitev, neugodne bivalne razmere, pomanjkanje prostora in vedno višji stroški vrtcev so le nekateri izmed razlogov, da mladi dojemajo družino kot breme in ne kot veselje. Vlada bi morala zagotoviti ustrezne življenjske pogoje, ki bi mladim olajšali selitev od doma, prav tako pa bi morala omogočiti lažje ustvarjanje začetnega kapitala, kar bi zagotovo pripomoglo k odločitvi za snovanje družine. Šele nato pa bi se morala osredotočiti na spodbude in subvencije glede varstvenih zavodov.

V državnem zboru ste skupaj z s predsednikom SDS Janezom Janšo in poslancem Andrejem Šircljem predstavili nov zakon o demografskem skladu. Na slovenski demografski sklad oziroma nacionalni pokojninski sklad bi se preneslo celotno državno premoženje, na podlagi upravljanja tega sklada pa bi se zagotovilo sredstva za dostojne pokojnine in za lepo starost naših in prihodnjih generacij. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Danes imamo v Sloveniji približno 620.000 upokojencev. Letni prirast upokojencev v letih, kadar ni napovedana pokojninska reforma, je približno 5.000 starostnih upokojencev na leto in ta številka se bo zaradi demografije še povečevala v naslednjih letih. Pokojnine so nizke. Povprečna neto pokojnina znaša približno 700 evrov. Če upoštevamo, kakšna je pokojnina tistih, ki so 40 let vplačevali v pokojninsko blagajno od neke nizke osnove, potem vidimo, da smo prišli na številko, ki je pod pragom revščine. Pokojninska blagajna ni uravnotežena, ker če bi bila, potem bi vplačani prispevki zadostovali za izplačilo vseh pokojnin v Sloveniji, pa ne. V časih, ko imamo gospodarsko rast in dobro situacijo v gospodarstvu, je doplačilo iz proračuna približno milijarda evrov, toliko je namreč znašalo lansko leto. Če so sredstva skoncentrira v skladu, potem sta njihov namen in poraba popolnoma določena in teh sredstev ni mogoče uporabljati za kakršne koli druge namene. To pa je tudi osnovni cilj demografskega sklada, torej, da z nekim stabilnim virom sredstev pripomoremo k temu, da pokojnine ne bodo več 480 evrov, ampak bistveno višje, in k temu, da bodo imele stabilne pokojnine, dobre pokojnine oziroma boljše pokojnine tudi generacije za nami.

Torej ta sklad pomeni rešitev za naš pokojninski sistem?
Ne, to je dopolnitev k siceršnjim ukrepom na pokojninskem področju. Brez pokojninske reforme ne bo šlo. Dodana vrednost pokojninskega sklada je, da ohranja premoženje, ki so ga nekoč ustvarjali vsi zaposleni, ga plemeniti in nato to premoženje uporabi za izboljšanje standarda upokojencev. Glede na to, da je premoženje varovano v skladu, ga ni mogoče uporabiti za noben drug namen kot za pokojnine.

Foto: osebni arhiv Romane Tomc

Evropski parlament bo v prihodnjem sklicu po napovedih precej spremenil svojo podobo. Kaj pričakujete?
Težko je napovedovati vnaprej. Volitve so nepredvidljive. Če bi se ljudje zavedali, kaj imajo v rokah s svojim glasom, bi se prav gotovo volitev udeležili. Odločali bodo o tem, kakšna bo prihodnja podoba Evropske unije. To je naša velika odgovornost.

Ankete sicer kažejo, da bo prišlo do precejšnjih premikov, ampak to je pač demokracija. Odloča tudi tisti, ki ne gre na volitve. Če bi bilo mogoče, bi tistim, ki niso izkoristili priložnosti, da odločajo, prepovedala kakršnekoli pritožbe nad delovanjem EU. Po toči zvoniti je prepozno. Upam, da se bo čim več ljudi zavedalo te svoje moči in bodo prišli na volitve obkrožit tiste, za katere menijo, da bodo najbolje zagovarjali njihove vrednote. Če malce posplošim, potem se bodo na letošnjih evropskih volitvah volivci odločali med kandidati, ki se zavzemajo za skupno prihodnost in močnejšo unijo, v kateri bo imela svoje mesto tudi Slovenija, in med kandidati, ki vnašajo razdor in na prvo mesto namesto skupne prihodnosti postavljajo lastno prepoznavnost na domačem parketu.

Kaj pa sistem vodilnih kandidatov, kaj menite o tem?
Podpiram sistem vodilnih kandidatov, menim, da je zelo pregleden, najbolj pa je pomembno, da ljudje vedo, koga volijo. Da vnaprej vedo, kdo bo vodil Evropsko komisijo, če bo določena politična skupina dobila največ poslancev. To, da nekatere politične skupine niso sposobne izbrati enega voditelja, se mi zdi zelo podcenjujoče do volivcev. Naša politična skupina ELS je na kongresu v Helsinkih izbirala med dvema odličnima kandidatoma in izbrala Manfreda Webra.

Kdo pravzaprav je Mafred Weber, kako ga vi vidite kot prihodnjega predsednika Evropske komisije?
Manfred Weber je gotovo politik, ki me je v tem mandatu pozitivno presenetil. Povezovalno in potrpežljivo je vodil našo politično skupino Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu. V teh letih je pridobil karizmo in se izoblikoval kot voditelj, ki bo znal uspešno voditi Evropsko komisijo. Zelo navijam zanj, je tudi velik prijatelj in podpornik naše stranke.

Kaj pa slovenski komisar, kdo naj to postane?
V Slovenski demokratski stranki menimo, da bi moral to biti nekdo iz zmagovite stranke na evropskih volitvah. To pomeni, da ima tudi široko podporo. Menim, da morajo biti postopki izbire pregledni.

Kako močno vlogo sploh ima Evropski parlament?
Veliko, večina dosjejev na ravni EU se sprejema s soodločanjem. To daje Evropskemu parlamentu veliko večjo težo, kot jo je imel v preteklosti.

Kaj pa vaša konkurenca, ste kaj videli njihove programe?
Osredotočena sem na svoje delo, na program naše stranke in na moje področje dela. Veliko sem na terenu, poslušam ljudi in delam po občutku, ki mi ga dajo. Videla sem nekaj objav naših konkurentov, dnevno sem na Twitterju, moram reči, da me skrbi nepoznavanje evropskih institucij in njihovih pristojnosti. Ker taki kandidati širijo lažne novice in v ljudeh zbujajo upanje, na drugi strani pa tudi nezaupanje. Na take objave se vedno odzovem.

Kaj pa vaša skupna lista, SDS in SLS, se zavzemate za iste ideje, ne nazadnje so včasih vaši pogledi različni.
SDS se je odločila, da za tokratne evropske volitve oblikuje skupno listo s SLS. To je mnoge pustilo odprtih ust, saj nam kar naprej očitajo, da smo izključevalni, s skupno listo pa smo dokazali ravno nasprotno, in to je, da smo povezovalni. V Evropskem parlamentu našo delegacijo vedno dajo za zgled, ker imamo v naši politični skupni ELS najboljši dosežek med vsemi državami. Seveda si želimo, da bi tak rezultat ohranili še naprej. Sicer pa sta na listi dve različni stranki, ki imata na nekatera področja lahko tudi poglede, ki niso enaki.

O ROMANI TOMC
Romana Tomc je poslanka v Evropskem parlamentu. Izvoljena je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), ki v Evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). V parlamentu je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter namestnica v delegaciji za odnose z Bosno in Hercegovino. Je tudi članica posebnega preiskovalnega odbora PANA, ki preiskuje davčne goljufije in pranje denarja. Nadalje je podpredsednica delegacije za odnose z Japonsko. Pred tem je bila poslanka in tudi podpredsednica Državnega zbora RS. V letu 2014 je postala podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu, v okviru PSSE pa je kot voditeljica slovenske delegacije delovala v odboru za politične zadeve. Rodila se je v Ljubljani in tam diplomirala na ekonomski fakulteti. Dodatno se je izobraževala na področju podjetništva. Konec leta 2017 je bila predsedniška kandidatka SDS za predsednico republike.

Jože Biščak

  • RATATA

    Weber iz zrakomlata se pa veseli Macrona in njegove stranke v EPP!

  • RATATA

    moram objaviti že zdavnaj obelodanjene ugotovitve spoštovanega komentatorja…!:

    Po Merklovi in njenem odhodu z EU scene čez dve leti se EU “imigrantska” kalvarija ne odpravlja, ker so se Gospodarji v Senci za to pravočasno pobrigali – v ospredje so porinili Macrona, novega Blaira, tokrat kar za celo EU.
    Macron je Rothschildov pajac… bil je – Investment Banker v Rothschild & Cie Banque.
    Poleg tega v ospredje ga je dobesedno lansiral Alain Minc, sin Poljskih Židov (oče Komunist) ki je postal Francoski poslovnež, POLITIČNI SVETOVALEC… med drugim tudi zloglasnem Sarkozy-ju, in avtor.
    V dirki za predsednika ga je Podprl tudi Anglež Peter Mandelson, nekdanji Britanski Državni Sekretar in nekdanji član tako imenovane Blair-ove Židovske Kabale.
    Če kdo še vedno dvomi da Kosher Nostra ne vlada na obeh straneh Atlantika… potem takim ni pomoči… točno tako kot je to že razložil Yuri Bezmenov.
    Primež Židovske Kabale je KONSTANTA… pravi stisk pa šele prihaja, in ko bo začelo ornk boleti bo že prepozno. Rešitev je lahko pričakovati samo če bo Trump tam preko ukrenil nekaj konkretnega v slogu njegovih nekaterih izjav, ko javno pove, da je Nacionalist.

  • xtc

    Če misli EU napreje v tej smeri je bolje da razpade.

  • marker

    Spoštovana evropska poslanka. Mi o evropski prihodnosti ne bomo odločali, ker smo premajhni in nepomembni.Sploh pa ne, ker v njihov demokratični parlament pošiljamo štiri zagovornike komunizma.

  • Lea Pralines

    bla bla bla bla do sedaj ni nič naredila sedaj pa bo vse….ha ha ha ha ha blef

    • Janez Kepic-Kern

      ŠE TU !
      ŠALA
      ŠE DOBRO,
      da ‘żal naš” IZTOK PUŠNIK – ni
      utegnil ustanoviti svoje stranke “ŠMARNICA”
      TO BI BILA
      ZELO NEVARNA – ex KP, ZK STRANKA, KER
      IZTOK PUŠNIK – bo včlanjeval
      LE PIVCE ŠMARNICE IN ALKO PIJAČ
      Ljubiteljev ALKOHOLA je pa v SLOVENIJI – seveda VELIKO !
      L. r. JANEZ K. KERN KOMENDA
      P. s.
      KONEC ŠALE

      • Lea Pralines

        salam mulejkum

  • moon

    Tudi meni se zdi, da bomo odlocali o prihodnosti Evrope, zato bom volil DOM -domovinsko stranko.
    Vseeno, tudi ce ne pridejo v EU parlament, glasu unicevalcem EU (EPP, ALDE, S&D, Zeleni, rozasti, progasti&pikcasti…) ne dam.

  • učko

    Romana, nič ne bomo mi odločali ! Že ves čas odločate vi, ki ste tam ! In EU je prišla do roba propada. Torej ?! Treba vas je tam vse zamenjati !!!!!!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!