Škof Glavan v oddaji Drugorazredni: “Če se Slovenija odpove krščanstvu, nima nobene prihodnosti!”

Foto: Nova24TV: Novomeški škof Andrej Glavan.

Številni slovenski mediji, predvsem pa levi del politike, so ob letošnjem prvem šolskem dnevu dobesedno ponoreli, ko so slišali, da je v Osnovni šoli na Polici pri Grosupljem potekal blagoslov novih šolskih prostorov. Najbolj je to zmotilo ministrico za izobraževanje in kandidatko SMC za predsednico Slovenije Majo Makovec Brenčič, ki je na šolo, ki ji ni darovala niti evra za gradnjo nujno potrebnih prostorov, poslala inšpekcijo. Kot smo poročali tudi na Novi24TV, je poslanska skupina Levica celo zahtevala sklic nujne seje odbora državnega zbora za izobraževanje. Želeli so obravnavati, kar je bila po njihovem kršitev načela ločenosti verskih skupnosti in države v javnih šolah. Zloglasna poslanka Violeta Tomić je blagoslov označila celo kot kapljo čez rob. A po mnenju mnogih je bila kaplja čez rob prav buren odziv slovenske levice, ki bi se morala ukvarjati s precej bolj resnimi temami kot pa z nedolžnim blagoslovom. Ta je namreč že od nekdaj del tradicije v Občini Grosuplje in je bil želja lokalne skupnosti. Na to temo je v torkovi oddaji Drugorazredni v studiu govoril upokojeni profesor na teološki konferenci Metod Benedik, novinarska ekipa pa je obiskala tudi glavnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca in novomeškega škofa Andreja Glavana.

Znova pa se postavlja tudi širši problem diskriminacije cerkva, duhovnikov in krščanstva na splošno. Tako na splošno v Evropi kot tudi na Slovenskem. V naši državi opazen porast dejanj verskega sovraštva, zasmehovanja in javnega žaljenja kristjanov beležimo od leta 2012. Med najbolj očitnimi dejanji kristjanofobije, diskriminacije in stigmatizacije slovenskih državljanov zaradi njihovega verskega prepričanja najdemo primere, kot so pozivi k protiustavni prepovedi krsta otrok, pozivi k prepovedi zvonjenja v cerkvah, sovražni grafiti na verskih objektih in nestrpno vedenje do kristjanov v državnih ustanovah in medijih. Kristjani v lastni državi, katere kulturo, zgodovino in vrednote so pomagali graditi stoletja, postajajo drugorazredni državljani.

V okviru oddaje Drugorazredni smo obiskali župana Grosuplja Petra Verliča, čigar neizmerni napori so obrodili sadove, da so na Polici vendarle dobili nujno potrebno podružnično osnovno šolo, ki jo danes obiskuje nekaj manj kot sto otrok. Država za gradnjo šole ni prispevala niti centa, čeprav se osnovna šola nahaja v neposredni bližini Ljubljane. Od tam se ljudje vse pogosteje priseljujejo prav zaradi želje, da bi njihovi otroci odraščali v bolj prijetnem in mirnejšem okolju.

Foto: Nova24TV. Peter Verlič.

Blagoslov je bil volja lokalne tradicije in je del ljudskega izročila
“Podružnična Osnovna šola na Polici se je gradila zadnjih 17 let, 77 otrok pa je končno dobilo nove, moderne prostore, blizu njihovih domov. Na slovesno otvoritev smo povabili tudi ministrico Majo Makovec Brenčič, a se povabilu na naše presenečenje ni odzvala. Poslala pa nam je inšpekcijo,”
razlaga Peter Verlič, ki priznava, da se mu niti približno ni sanjalo, da bo del politike nedolžen blagoslov tako zmotil. “Vedno pravim, tisti, ki verujejo, v tem seveda vidijo svoje izročilo, neverujoči pa lahko ob tem začutijo dobro misel,” pravi Verlič.

Foto: Nova24TV. Ekipa Nove24TV na obisku pri novomeškem škofu.

Nenazadnje je to del dolgoletne tradicije v tem okolju. V občini imajo namreč tradicijo, da vsak novi objekt, ki ga pridobijo, blagoslovi tudi duhovnik. Še več, pred odprtjem nove šole je pouk pogosto potekal v župnijskih prostorih, cerkev je širokosrčno odstopila učencem vseh veroizpovedi svoje klopi. A če je bil blagoslov v novi osnovni šoli volja lokalnega prebivalstva, ni nobene potrebe, da se o tem razpravlja v državnem zboru, kar je zahtevala slovenska skrajna levica.

Predvsem v izjavah poslancev stranke Levica, ki jo med drugim v parlamentu predstavljata Violeta Tomić in Miha Kordiš, je v govorih pogosto moč zaznati elemente sovražnega govora, uperjenega proti kristjanom. Takšen besednjak gre z roko v roki tudi z dejanji v javnosti. Vse več kristjanov si namreč zaradi sovražne nastrojenosti sploh ne upa javno pokazati, da verujejo. Tega problema se zelo dobro zaveda tudi tajnik Slovenske škofovske konference, sicer tudi profesor na teološki fakulteti, Tadej Strehovec.

Foto: Nova24TV. Tajnik Slovenske škofovske konference, Tadej Strehovec.

Levica želi doseči, da bi bila Cerkev popolnoma izločena iz države
“Seveda smo v naši škofovski konferenci posebej pozorni do sovražnosti, prizadevamo si, da je v naši državi pozitivna naravnanost do verske skupnosti, prizadevamo si, da je delovanje verskih skupnosti svobodno, kot je to zapisano tudi v slovenski ustavi,”
pravi Strehovec, ki opozarja, da velik del odgovornosti nosijo tudi mediji, ki s svojim pristranskim mitom pomagajo širiti neresnice o Cerkvi, kot je tudi mit o bogatosti duhovnikov. Kar pa je daleč od resnice. “Slovenija je ena redkih držav, ki tega področja v Evropi nima urejenega. Duhovniki živijo od darov pri sveti maši in darov Cerkvi,” opozarja naš sogovornik. Ker pa se vedno manj ljudi odloča za duhovniški poklic, so duhovniki v župnijah vedno bolj sami. Postajajo lahka tarča roparjev, ki nasedajo tem mitom.

O stigmatizaciji duhovnikov in cerkva na Slovenskem je že večkrat v preteklosti opozarjal tudi novomeški škof Andrej Glavan. Po njegovem mnenju gre tudi v primeru “afere blagoslov” za napačno razumevanje sekularizacije oziroma ločenosti države in Cerkve. “Del slovenske politike si to razlaga tako, kot da mora biti Cerkev iz države ne ločena, ampak izločena,” meni Glavan, ki opozarja, da obisk pri nedeljskih svetih mašah upada in da se lahko v prihodnje zgodi, da bo delež kristjanov v Sloveniji predstavljal samo še 10 odstotkov, ta odstotek pa naj bi se ohranil.

Foto: Nova24TV. V torkovi oddaji Drugorazredni je voditelj Luka Svetina gostil Metoda Benedika.

Ko je osnovna šola zaradi pomanjkanja prostorov gostovala v župnišču, to nikogar ni motilo
Če bi se Evropa popolnoma odpovedala krščanstvu, bi se odpovedala svojim koreninam, brez tega pa po njegovih besedah ne more preživeti. “Kaj sploh ostane, če odstranite vse, kar je krščanstvo v Evropi ustvarilo na področju kulture, umetnosti in zgodovine? Zelo, zelo malo,” pravi škof Glavan, ki smo ga obiskali v Novem mestu.

Prvega septembra so blagoslov na Polici kljub nasprotovanju dela politike izvedli. V novi telovadnici se je čutilo, da so vsi pozabili na vse tegobe dolgoletnega nastajanja šole in se raje veselili povezanosti, optimizma in pozitivne energije, ki jih je povezala in poenotila. Šolarjem, staršem in učiteljem je vlila dobre volje za novo šolsko leto.

Foto: Nova24TV. Študenti ljubljanske teološke fakultete.

“Treba je upoštevati, to je naša slovenska miselnost, to je naša miselnost, iz tega mi živimo. Tu je prepleteno vse, velika prizadevnost, da bi dobili šolo, in to samih krajanov, ministrstvo je lepo stalo ob strani. Istočasno pa se zavedajo, da je to del skupnega življenja, kamor spada tudi verska skupnost. Zanimivo je, da, dokler šole ni bilo in je šola gostovala v župnišču, to nikogar ni motilo. Takšne reakcije dela politike in novinarjev se mi zdijo zelo primitivne. Kažejo na neznanje naših tisočletnih korenin,” pa je med drugim na to temo v studiu povedal profesor Metod Benedik.

Po besedah Benedika je za nepoznavanje naše kulture in vrednot, ki so bile grajene na elementih krščanstva, krivo izobraževanje še iz časov vzpona komunizma. Celoten pogovor iz petega dela nove oddaje Drugorazredni si sicer lahko ogledate na spodnji YouTube povezavi.

Luka Svetina [povzeto po oddaji Drugorazredni]