Sporom zaradi daljnovoda na območju Renč ni videti konca

Foto: sta

Sporom zaradi rekonstrukcije daljnovoda Gorica–Divača v delu Renč ni videti konca, saj prebivalci nasprotujejo rešitvam, ki jim jih predlagajo Eles, pristojno ministrstvo in vlada. Po pravico so šli tudi na sodišče.

Daljnovod na relaciji Gorica–Divača je na posameznih delih že zgrajen, zatika pa se na območju občine Renče-Vogrsko, kjer ima vlada drugačne načrte od nekaterih v lokalni skupnosti. Krajani Renč namreč že skoraj desetletje nasprotujejo predlagani rešitvi graditve daljnovoda.

Daljnovod na relaciji Gorica–Divača
Po poročanju Demokracije gre za rekonstrukcijo daljnovoda 2 x 110 kV Gorica−Divača, ki je dolg 43 kilometrov, ima 174 stebrov in varovalno vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni. Projekt, katerega investitor je Elektro Slovenija (Eles), obsega rekonstrukcijo obstoječega enosistemskega daljnovoda v dvosistemski daljnovod 2 x 110 kV Gorica−Divača, in sicer na odsekih Sežana−Divača, Gorica−Vrtojba in Vrtojba−Sežana. Z rekonstrukcijo naj bi bil zagotovljen zanesljiv prenos električne energije za preskrbo porabnikov na celotnem območju severne Primorske in Goriške. Načrtovani daljnovod poteka sicer skozi občine Divača, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Nova Gorica.

Nasprotovanje v Renčah
Na daljnovodu so del rekonstrukcije že opravili (na odseku Sežana−Divača in Gorica−Vrtojba že leta 2006), potem pa se je v marcu 2007 začela še rekonstrukcija v delu od Vrtojbe do Sežane, vendar zaradi zapletov v Renčah, kraju približno 10 kilometrov od Nove Gorice, dokončanje del ni bilo mogoče, preskrba z električno energijo pa je bila začasno prekinjena. Nekateri lastniki zemljišč so se tudi združili v Civilno iniciativo (CI) Renče, postopek pridobivanja pravice graditi je potekal zelo počasi, kljub vsemu pa je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) novembra 2007 izdalo gradbeno dovoljenje za izvedbo del. Upravno sodišče v Novi Gorici pa je nato oktobra 2008 vrnilo postopek izdaje gradbenega dovoljenja v odločanje na prvo stopnjo. Daljnovod je bil tudi prekinjen, napajanje severne Primorske z električno energijo pa je potekalo samo prek ene povezave, in sicer daljnovoda 2 x 110 kV Divača–Ajdovščina.

Predhodni poskusi rešitve
V Elesu po navedbah Demokracije zdaj navajajo, da so zaplet v Renčah v letu 2009 poskušali rešiti tudi z vgradnjo 110 kV kabla na manjkajočem odseku, kar pa ni uspelo. Marca 2010 so nato podali predlog za začetek postopka priprave novega državnega prostorskega načrta (DPN) za graditev daljnovoda Gorica−Divača (odsek Vrtojba−Sežana na območju naselja Renče). Sklep o pripravi DPN je vlada sprejela avgusta 2013, šele za tem so začeli obveščati še javnost.

Osem različic, izbrana ena
Kot najboljšo med osmimi različicami so izbrali tisto, s katero bi traso čim bolj oddaljili od naselja Renče in zaselkov Zigoni ter Renški Podkraj, najbolj optimalna pa naj bi bila varianta S3, za katero je bil izdelan tudi osnutek DPN in predvideva podzemno izvedbo trase med obstoječima stebroma SM33 in SM35, medtem pa na odsekih SM29−32 in SM39−40 ni predvidenih sprememb. “Nadzemni vod za stebrom na SM32 preide na nov specialni napenjalni steber v bližini obstoječega SM33. Sledi kablovodni potek v dolžini okrog 530 m, kjer kablovod najprej preči potok Renč, v nadaljevanju pa stavbno zemljišče v križišču lokalnih cest. Nato se kablovod usmeri proti novemu specialnemu napenjalnemu stebru v bližini obstoječega SM35, kjer spet preide v nadzemni potek,” so potek trase za Demokracijo pojasnili na pristojnem ministrstvu. Odstranili naj bi tudi nekatere obstoječe stebre, pri tem pa so načrtovali postavitev petih novih.

Vkop po celotni trasi
V Renčah pa se s tem ne strinjajo. Pomisleke imajo glede izbrane trase, ki so vezani tudi na strah pred elektromagnetnim sevanjem, vpliv daljnovoda na zdravje ljudi, služnostne pravice in tudi želje krajanov Renč, da bi čim več daljnovoda vkopali. V Renčah vztrajajo, da bi daljnovod skozi ves kraj vkopali, izbrana različica pa predvideva vkop le v strnjenem delu naselja.

Večletni upravni in sodni postopki zaustavili projekt
Občinski svet občine Renče-Vogrsko je sicer že sprejel odlok, ki zahteva izključno kabelsko izvedbo daljnovoda na območju naselja Renče. Kasneje pa se je izkazalo, da je bil odlok v nasprotju z veljavno zakonodajo. Upravni in sodni postopki so trajali več let in projekt popolnoma ustavili, ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen (DeSUS), pa je marca letos izdalo odločbo, na podlagi katere je nato vlada junija letos sprejela uredbo o DPN. S tem je prižgala zeleno luč za rekonstrukcijo okoli 1,7 km dolgega kraka daljnovoda skozi Renče. Vendar pa to še ni konec. Po navedbah Demokracije so “trije Renčani na novogoriško upravno sodišče vložili tožbo proti državi”, po navedbah MMC RTV SLO pa naj bi nekateri iskali pravico tudi na ustavnem sodišču.

V. K.

  • Ivan Friderik Novak

    Ubogi Slovenc(lj)i, ko gre za cesto, ni nobenega odpora, ko pa gre za prosto zračne daljnovode, se zganjata vik in krik.
    Če je daljnovod dovolj oddaljen od bivalnih objektov, je njegov vpliv zanemarljiv.
    Cestni promet pa sprošča poleg škodljivih plinskih emisij še trdne delce (gume). Posledice so znane. Ena izmed teh je pljučni rak in ta je v porastu.

    • dež

      Če imaš njivo pod VN EE daljnovodom ti nič ne pomaga, če stanuješ 100 m stran. Nisem šel gledat poteka DV skozi Renče, a omenja se vkop kabla skozi strnjeno naselje.

  • Capi

    Sevanje na katerega se izgovarjajo je larifari…..
    Vsak ki ima doma sesalec, likalnik, da ne govorim o mobilnem telefonu, je 10x bolj ogrožen kot prebivalec zraven takšnega daljnovoda.
    Razen če ima tiste zadeve doma samo za okras……

    • dež

      Ne piši neumnosti. Preberi kakšno študijo o vplivu VN EE daljnovodov na okolje. Tiste žice so v obratovanju 24 ur, 365 dni na leto. Kar je povsem neprimerljivo z uporabo sesalca.

      • Capi

        Ja, le preberi si jo….A ti bereš študije ki jih naročajo razni naravovarstveniki ki se bojijo za ptiče, da se ne zaletijo v kakšen steber? Samo to še napiši, da je za žled ki je predlani prizadel slovenijo kriv NATO, pa vem s kom imam opravka. Človek je EMS izpostavljen povsod, tudi naša preljuba zemlja po kateri hodimo, ima svoje EMS, kateremu smo nonstop izpostavljeni. Ljudje mislijo da se bodo s prestavitvijo daljnovoda v zemeljski kabel rešili sevanja? Jok brate, za EMS ni ovir, prodre skozi vsak material, razen če si izdelaš oblačilo po principu faradejeve klatke. Vpliv DV na oddaljenosti, ki je predpisana z zakoni, v smislu sevanja, je ravno tolikšen, kot doma v kuhinji, dnevni sobi ali spalnici. Če malo pomisliš, imaš v hiši kar dosti “kablovja”(elektroinštalacija). Tudi ni potrebe, da je kakšen porabnik priključen, že sama prisotnost el. toka v napeljavi povzroča EMS……Če boš šel sesat ali v roke vzel likalnik in speglal srajco, boš takšen kot “prižgana žarnica”….no tega se verjetno ni treba bati, ker to dela tvoja soproga ali pa mama.
        Literature o tem je ogromno, le preberi si malo……..
        Že 35 let sem v tej panogi……….

        • dež

          35 let v tej panogi, me prav zanima na katerem delovnem mestu ? O elektriki prav veliko pojma nimaš.
          Elektromagnetno sevanje in električni vpliv VN daljnovodov na podzemne kovinske vodnike (kovinski cevovodi, telefonski kabli, CATV koaksialni kabli) sta največ odvisna od velikosti toka skozi fazne vodnike daljnovoda.
          Zelo požrešen sesalec (npr. 1300 W) požre 6A toka, višina toka skozi fazni vodnik daljnovoda (glej link na koncu) znaša 800A na fazni vodnik. 100x več kot skozi sesalec, ki je po tvojem večje zlo kot daljnovod.
          Doma imaš 16A varovalko, če pride do kratkega stika, kratkostični tokovi na daljnovodu so lahko tudi večji od 60 KA (z besedo kilo amperov = 60 000 A).
          Še o električnem vplivu na podzemne vode. Vse bakrene telefonske kable je potrebno zaščititi z varovalkami, včasih celo prestaviti, če je inducirana napetost previsoka. Doma imaš lahko 10 km telefonskih žic pa ni nič nevarno, daljnovod vštric s telefonskim kablom pa je v primeru kratkega stika smrtno nevaren.
          Preden nekaj napišeš, premisli če res drži kar trdiš. Preberi študijo na povezavi http://www.eles.si/files/eles/userfiles/projekti/DV_220_kV_Klece-Divaca.pdf, da boš videl o kakšnih električnih tokovih je govora.
          Z nekaterimi stvarmi v tvojem pisanju se je moč celo strinjati (npr. zadnji odstavek), ampak da primerjaš domači sesalec z daljnovodom.

          • Capi

            Ja “načitani” ljudje kot si ti, mislijo kako so pametni in se imajo za bolj papeškega od papeža, izpadejo pa potem prav smešno hahaha
            Kratkostični tokovi o katerih govoriš 60kA(na hitro prebral, pa ne veš kaj si prebral), ti so redkost, trajajo zgolj kakšno stotinko sekunde, potem DV izpade, kar se zelo redko dogaja….. Ti govoriš o toku 800A…to je najvišji dovoljeni nazivni tok, ki ga DV še zdrži, potem izpade po pretokovni zaščiti, v praksi pa daljnovod normalno obratuje s 30-40% nazivne obremenitve, prej manj. Če si mi že podal link si poglej odlomek 4.3. kjer so v tabelah izmerjene tokovne vrednosti ki so daleš pod 800A in poglej 4.1 kako se sploh izvajajo meritve…V tabeli 5.3. pa imaš izmerjeno EMS , gostota polja, ki se meri v uT(mikroTesla), boš videl vrednosti….še dopustna je do 100uT v II območju, kjer so naselja, pa primerjaj sedaj vrednosti z še mejno dovoljeno….
            In ne ti meni o govorjenju na pamet, ker vidim da si nekaj prebral, nimaš pa sploh pojma kaj si bral……..samo tavlike številke si omenil(naj se sliši ogromno, hahaha), pa sploh ne veš kaj pomenijo
            Če te ravno zanima, delam na takšnem delovnem mestu, kjer imam vpogled v kompletno mrežo elektroenergetskega sistema slovenije s pretoki energije, tokovi, napetostmi itd…..

          • dež

            Prvi komentar sem napisal izključno zaradi bedarije, ki si jo zapisal, da je človek zaradi likalnika ali sesalca 10x bolj izpostavljen sevanju kot pri VN elektro daljnovodu (DV). V odgovoru na moj komentar sesalca nisi omenil, si se pa naredil velikega strokovnjaka za to področje, kar nisi. Priročno si se spotaknil ob 800 A in izmerjene vrednosti v tisti študiji.

            1. Gre za področje, kjer se da z izmerjenimi ali izračunanimi vrednostmi močno manipulirati. Že pri samem DV z redukcijskim faktorjem zaščitne vrvi, s specifično upornostjo tal, ozemljitvami in številnimi korekturnimi faktorji (npr. pri rezultatih meritev se navaja K=2, kot koeficient točnosti instrumenta). Enako pri samih meritvah. Velikokrat so rezultati v skladu s pričakovanji naročnika študije/meritev.

            2. Ko se vplivi računajo se vedno uporablja maksimalne vrednosti, ko se izvajajo meritve dobiš realne podatke. Enako pri tokovih, kjer sem navedel 800 A, da se jasno pokaže razlika med sesalcem in daljnovodom. Če je obremenitev 40%, to še vedno znese 300 A). Vsak DV ima vsaj 2 fazi, povezava Gorica-Divača celo 4, ker gre za dvosistemski DV (2×110 kV).
            ELES navaja za bodočo nadgradnjo 220 kV DV Beričevo-Divača na 400 kV (l. 2020) prenosne kapacitete 2x 1920 A. Pri 40% obremenitvi je to skoraj 2x 800 A.

            3. Ko sem omenil študijo sem napisal, da si poglej o kakšnih tokovih se pogovarjamo. Njihovo višino imaš v tabeli 3 (ne v 4), kjer so nekatere vrednosti preko 300 A. Če pogledaš podobno študijo za 400 kV Beričevo-Divača so obratovalni tokovi večinoma nad 500 A (med 422 in 621 A).

            4. Da so 60 kA tokovi redkost ti dam prav, pri tem sem malo pretiraval, moral bi napisati »več 10 kA«. A sem gledal neko študijo (VENO) na internetu (za katero sedaj ne najdem povezave), kjer je bilo na koncu verižnice (TP) 60 kA in sem napisal kakor sem.
            Ko(če) pride do kratkega stika, tok steče v zemljo, ne glede na hitrost zaščite. Le-ta omeji trajno škodo, kar pa nekomu, ki v trenutku kratkega stika drži v roki telefonsko žico ali se dotika kovinske vodovodne cevi nič ne pomaga. Kovinski vodniki so lahko izpostavljeni induciranim napetostim tudi večjim od 1000 V.

            5. V zvezi z varnostnimi območji je zanimivo, da imamo pri nas I. (stanovanjska naselja) in II. območje (nestanovanjski del), razlika med dovoljenimi vrednostmi poljske jakosti (500 vs. 10 kV/m) pa je 20x oziroma v primeru magnetnega pretoka 10x (10 vs. 100 µT). Ali se ti ne zdi malo sumljiva tako velika razlika ? Poglej tabele 4.16, 4.28, 4.33 in 4.37. V nekaterih primerih so višine električne poljske jakosti izjemno visoke, bistveno nad 500 V/m, res pa da nikjer večje od 10 000 V/m.
            Izračunane vrednosti EM sevanj pod 400 kV DV kažejo vrednosti nad 4000 V/m poljske jakosti in nad 20 µT gostote pretoka. Če imaš tam njivo ali vrt, kjer se velikokrat zadržuješ, morda obrtno delavnico, so to visoke obremenitve, neprimerljive s sesalcem ali likalnikom.

            Z moje strani zaključujem to polemiko, ker so stvari v glavnem jasne, midva pa vsak na svojem bregu. Imam občutek, da se brezplodno prepirava o oslovi senci. Za konec še en priročnik o vplivnih območjih DV (EMS forum) na povezavi http://www.forum ems.si/gradiva/publikacije/brosure/vplivna_obmocja.pdf, preberi vsaj prvih deset strani. Se opravičujem, če sem bil predolg.

  • totex39

    A tukaj ni možno, da se postavijo vetrne elektrarne, ki pa nimajo sevanja ?

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!