Strokovnjakinja Linda Grosman o našem zgrešenem šolskem sistemu: “Znanost nam kaže, da so bili geniji vedno ljudje ‘z napako’.”

Foto: osebni arhiv

“Domišljija in ‘resničnost’ sta globoko povezani med seboj, kar ima pomembno vlogo pri iskanju talenta. Z domišljijo smo lahko kreativno domiselni. Je osnova za jezik, umetnost, znanost; ustvarjalnost lahko povzdigne na novo raven, ko kaj premaknemo, procesiramo, udejanjimo domišljijo, najdemo nove rešitve, kako te v določenem primeru delujejo, v iskanju novih perspektiv in novih načinov gledanja na stvari,” je prepričana strokovnjakinja za kadrovska testiranja Linda Grosman. A kaj, ko naš šolski sistem nagrajuje predvsem tiste učence, ki se učijo na pamet, ne pa tistih, ki mislijo s svojo glavo.

Ključne kompetence, ki jih bomo potrebovali pri svojem delu do leta 2020 na podlagi Svetovnega gospodarskega foruma 2016 Future of Jobs, so povezane s strokovnim znanjem in veščinami, ki so potrebne za opravljanje posameznega poklica. Tega se zavedajo tudi v najmočnejši slovenski stranki SDS in želijo s programom na področju izobraževanja, znanosti in športa Slovencem zagotoviti odlično in uporabno znanje, odkritje pravega talenta slehernega šolajočega, razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti in kritičnega mišljenja, razvoj vrhunske znanosti, v šolo pa želijo uvesti tudi vrednostni sistem in domoljubje. S tem se strinja tudi Linda Grosman, ki je svoje poslanstvo našla kot specialistka za kadrovska in projekcijska testiranja na Mednarodnem inštitutu za razvoj kompetenc. “Ključne kompetence razvijamo z načinom svojega dela, sposobnostjo učenja, prenosom teorije v prakso, prilagajanjem novim situacijam, sposobnostjo samostojnega in timskega dela, organiziranjem in načrtovanjem dela, verbalno in pisno komunikacijo in medosebno interakcijo,” je prepričana.

“Odkritje talenta je ključnega pomena za posameznikovo dobrobit in njegov vsesplošen uspeh, posledično pa je to dobro za njegovo učinkovitost,” pravi strokovnjakinja, ki dodaja, da se sleherna oseba “rodi z izjemno močjo domišljije, inteligence, čustev, navdiha, duhovnosti ter fizičnega in čutnega zavedanja, kar pa uporablja zgolj po delčkih, saj svojega talenta ne odkrije, ker ne razume potenciala za preporod, ki ga nosi v sebi. Ta omejeni pogled na lastne sposobnosti, da ni dober v ničemer, se lahko stopnjuje zaradi vpliva okolja, kulture in pričakovanj, ki jih ima sam do sebe; bistvena dejavnika pa sta vzgoja in izobraževanje.”

Foto: iStock

Učencem je onemogočeno, da bi raziskali svoje zmožnosti in interese
Seveda pa je treba iskati predvsem vzroke, zakaj večina ne prepozna in ne izkoristi svojega talenta. Specialistka za kadrovska in projekcijska testiranja pravi, da je “šolski sistem usmerjen na način, da posveča pretirano pozornost določenim vrstam kritičnega analiziranja in mišljenja, še posebej v zvezi z besedami, številkami ter učenjem na pamet. Na vrhu tega so matematika, naravoslovni predmeti in poznavanje jezika. Povsem na dnu je področje umetnosti, torej ples, glasba, slikanje; ali pa je to področje popolnoma izključeno. Na ta način se poveličuje določeno vrsto nadarjenosti in sposobnosti.” Po drugi strani pa je znano, da mnogi učenci delujejo šele v gibanju: “Tem učencem z ‘vizualnim tipom razmišljanja’ je onemogočeno, da bi raziskali vse svoje zmožnosti in interese v lastnem ritmu s spodbujanjem krepitve samozavesti in pozitivne samopodobe, z urjenjem spretnosti samoorganizacije, lastnim reševanjem problemov, pozitivno interakcijo z vrstniki in učenjem timskega dela. Učenci, ki razmišljajo in delujejo ‘na drugačen način’, tako občutijo odpor do celotne vzgojnoizobraževalne kulture. Na ta način se zatira eno od najpomembnejših veščin, ki jih mladi potrebujejo – to je moč ustvarjalnega mišljenja, kjer ni nihče odrinjen.”

Odkritje pravega talenta je za vsakega posameznika nekaj nujnega
Ob tem se poraja vprašanje, kakšno okolje je treba zagotoviti učencem, da bodo odkrili svoj pravi talent in svoje prave sposobnosti. Grosmanova je prepričana, da je treba otrokom zagotoviti okolje, v katerem se bodo želeli učiti in kjer bodo na naraven način odkrivali svoje prave strasti, se učili drug od drugega in kjer se bodo na osnovi naravnih dispozicij razvijali individualno. “Odkritje pravega talenta je za vsakega posameznika nekaj nujnega in edinstvenega; je zmožnost in strast, je naravnanost in priložnost. Obstaja več smernic, ki nakazujejo, da se bo svet v prihodnosti izjemno spremenil. Vodilne države bodo imele v svetovnem gospodarstvu čedalje večjo vlogo. Tehnologija bo odprla nova področja delovanja.”

“Znanost nam kaže, da so bili geniji vedno ljudje ‘z napako’. To je pomenilo, da njihova miselnost ni mogla priti do dobrega rezultata po utečeni poti, iskala je obvoznico, obvoznica pa je pomenila odkritje. Diploma še zdaleč nima več takšne vrednosti, kot jo je imela v preteklosti. Nekoč je bila diploma potni list za vstop v dobro službo, danes omogoča začasno bivanje na trgu dela.”

Foto: iStock

98 odstotkov otrok je visoko nadarjenih, priznamo pa samo 2 odstotka
Linda Grosman je prepričana, da zaradi naštetega v Sloveniji potrebujemo novo kvalitativno metodologijo, ki bo postavila metodo poklicnega svetovanja v središče diskusije. “V raziskovalni proces je potrebno vključiti več različnih orodij za odkrivanje potencialov posameznika, kjer bo ta lahko razvil in uporabil svoj pravi talent ter s svojim doprinosom prispeval k lastnemu zadovoljstvu kot v zadovoljstvo celotne družbe. To mu bo omogočilo praktično delo in zaposlitev takoj, ko bo končal študij. Skoraj vsi javni šolski sistemi na svetu so v postopku reform. Glede na izzive, s katerimi se soočamo, postaja jasno, da šolstvo ne potrebuje reforme, ‘popravljanja’, temveč transformacijo preoblikovanja. Ključ tega preoblikovanja pa ni v standardizaciji, temveč v personalizaciji šolstva.” Zagovarja, da je potrebno uspeh graditi na individualnem odkrivanju talentov vsakega otroka posebej. “Trenutni proces izobraževanja ne upošteva individualnih učnih slogov in talentov posameznika in na ta način deluje proti načelu edinstvenosti. Raziskava avstrijskega dokumentarnega filma Beseda nam pove, da je 98 odstotkov otrok visoko nadarjenih. Ob zaključku izobraževanja pa jih kot takšne priznamo samo 2 odstotka. Ti imajo sposobnost, da si dobro zapomnijo, pravilno ponovijo. Na ta način izpostavimo le razumsko inteligenco pomnjenja pravilne ponovitve. Vseh ostalih inteligenc, kot so čustvena, socialna, inteligenca s sočlovekom, delovna inteligenca, estetska in poklicna inteligenca, pa ne upoštevamo.”

“Eden glavnih procesov nove kvalitativne metodologije je pot, ki vodi do talenta otroka: kje je ta dober in ga tam začeti dejansko stimulirati. Ugotoviti je potrebno tudi, kje je šibek, ga tam spremljati in dopolnjevati s sodelovanjem. Učni načrt naj bo prilagojen tudi na področju umetnosti, kjer bodo otroci razvijali pomen ‘simbolnih jezikov’ skozi slikanje, pisanje, glasbo, likovno umetnost, dramsko igro in druge načine umetniškega izražanja, s katerimi bodo raziskovali svoje talente na najrazličnejše načine. Proces učenja naj se začne pri otroku in ne učitelju, kjer se ta razvija individualno. Učitelji naj sebe vidijo kot raziskovalce, kot sestavni del okolja, ki pomagajo otrokom poglabljati njihove interese, jih učijo učinkovite komunikacije, rešujejo probleme, učne ure pa naj bodo prilagojene glede na zanimanja učencev.”

Nujno morajo razviti zdravo samopodobo
V zahtevni razvojni fazi, t. i. Rubikonskem letu, so otroci, stari 8 in 9 let, saj se postavljajo na svoje noge, spoznavajo, da so sami in da se v tem obdobju v veliki meri oblikuje njihova socialna zrelost za sprejemanje odločitev, odgovornosti ali pa beg od njih. “V tej fazi jim je pomoč pri vzpostavljanju celostne identitete in odkrivanju tega, kar se skriva v njih, izjemnega pomena, da lahko razvijejo zavest o sebi in zdravo samopodobo,” razkrije Grosmanova ter doda, da učenci 9. razreda osnovne šole zaključujejo pomembno razvojno fazo. Nato se na osnovi tega, kar so spoznali o sebi in kar so doživeli, odločajo, kam usmeriti svojo nadaljnjo pot in kako. “Zato so jim informacije o njih samih in orodja za prepoznavanje sebe v veliko pomoč, da se čim bolje odločijo, katero srednjo šolo izbrati, da bo to temeljilo zares v njihovih osebnih željah, interesih in talentih.”

Foto: iStock

Obdobje oblikovanja samostojnega mišljenja in ocenjevanje samega sebe
Naslednja “prelomna točka” pa je 3. letnik srednje šole ali gimnazije, saj se dijaki v tej starosti globoko soočajo s samimi seboj, z iskanjem lastnega mesta v razredu, družini, družbi in iskanjem, kaj zares želijo in kaj zmorejo. Linda Grosman pravi: “Lahko jim pomagamo pri boljšem oblikovanju lastne samopodobe, samospoštovanja in zavedanju osebnih kompetenc. Odkriti darovi in talenti pa so globoka notranja usmeritev k izbiri poklica, ki te aktivnosti vključuje: Kdo sem jaz? Kako lahko uresničujem svoje temeljne življenjske vloge (kot človek, kot sin-hči, brat, prijatelj, učenec)?” V tem obdobju se intenzivno razvija um, ki argumentira, dokazuje. “Otrok na podlagi notranje potrebe v sebi razvija občutek za pravico ter s tem težnjo po gradnji individualnega posameznika kot člana družbenega okolja in skupnosti. To je obdobje oblikovanja samostojnega mišljenja, potreba po ocenjevanju samega sebe, kar zahteva ustrezen izobraževalni program. To pa zahteva drugačno, prilagojeno držo učitelja.” Prav zato je namen karierne mape, ki jo predlaga strokovnjakinja, odkrivanje in spodbujanje močnih področij posameznika v času od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, premik iz “cone udobja” v “cono samostojne gonilne moči”, spreminjanje in evalvacija učno-vzgojnega procesa in zagotavljanje kakovosti le-tega ter boljša zaposljivost.

M. S.

  • Darth Vader

    priporočam ogled tegale videoprispevka s slovenskimi podnapisi o razvoju umetne inteligence na Kitajskem samov letu 2017 ter o južnokorejski študiji, katere poklice bo zamenjala umetna inteligenca, ter kakšen nabor osebnostnih lastnosti in veščin umetna inteligenca ne bo zmožna nadomestiti…. https://ambasador21.wordpress.com/2018/02/04/kako-dolgo-bo-trajalo-preden-bo-umetna-inteligenca-povzrocila-da-bomo-ljudje-odvecni/

  • test

    toliko neumnosti, kot sem pa prebral na tej strani pa se ne. A ta zgoraj tudi misli, da je pojedla vso znanost sveta…

  • totex39

    Umetna inteligenca bi zelo dobrodošla, kajti spremenila bi prav človekovo enostranskost, kar se pozna že vsepovsod.

    • Roboti so pridni

      Japonci imajo raje robote kot muslimane.

  • PIA PlA

    Nisem prebrala, ker imam trenutno drugo delo, vendar še bom, naslov je obetaven.

    Otrok je pri treh letih že osebnost. Najbolj pomembno obdobje za razvoj otroka so prva tri leta; obdobje, ki se pri nas najbolj zanemarja, ker starši preprosto ne vedo, kaj bi v tem času z otrokom počeli. Zelo pomembno je obdobje do šole, ker se takrat izoblikujejo načini otrokovih odnosov s svetom. Tudi to obdobje velikokrat zanemarimo, obiskovanje vrtca je za uspešen razvoj premalo. S šolo se začnejo pritiski na otroka, ki jih marsikateri otrok ne prenese, zato takrat velikokrat zasovražijo šolo in učenje. In zadnje pomembno obdobje ni vstop v puberteto, temveč vstop v odraslost, ki je za marsikaterega otroka okoli 16 leta. Starši mislijo, da jih takrat otroci več ne potrebujejo, temveč sploh ni tako. V tem obdobju ima otrok še zadnjič možnost, da pridobi uspešno samopodobo, če je ne bo dobil, se bo zanjo trudil vse nadaljnje življenje, če ne bo prej obupal.

    Moram popraviti naslov: geniji so bili največkrat ljudje z napako za šolski sistem.

  • VERRZIFIKATOR

    Ob januarski šolski konferenci

    Milo Serar

    RAST OCEN MALEGA MIRKA

    Zdaj četrtošolec, mali Mirko,
    je veljal doslej za ponavljalca,
    reveža brez prišepetovalca,
    a se spustil fant je v novo dirko.

    Vrgel v boj se fant je za ocene,
    vsak dan zdaj doma o njih razpreda,
    hvali se, predvsem pa spreneveda,
    kritizira rad sošolce lene.

    On pa da ocene je popravil,
    ni pri tem mu prav nihče pomagal,
    Mirko v boju z znanjem sam je zmagal,
    s tem se pred razredom je postavil.

    Bojda vse pohvale si zasluži,
    rast ocen enormna je postala,
    Mirka je samo še lastna hvala,
    le še z lastnim egom fant se druži.

    Pa pustimo, v prvem smo polletju,
    marsikaj je zdaj še dopuščeno,
    Mirku hvalospevcu odpuščeno,
    kar pove o lastnem nam početju.

    Junija ko pride konferenca
    in eksterno bo ocenjevanje,
    štelo ko edinole bo znanje,
    pa resnice čas bo za učenca.

    • Konec igre

      Mirko ima hčerko je pa postavil ograjo, ker ga skrbijo Afganistanci in Pakistanci. Debeli stari Sirci pač ne, ker tisti samo še jedo in ne morejo več nič

  • kresnik

    Otroke bi morali v polovici OŠ razdelit po predmetih, za katere so bolj nadarjeni. Nima smisla ustvarjat univerzalce. Pobere preveč energije, odnesejo pa vse na pol. Tako bi se naučili tudi timskega dela, povezovanja strokovnjakov iz več strok. Tega naši znanstveniki niso sposobni.

  • Amerikanc

    “Ekonomist” Damjan – vladni piarovec, nam je pred nekaj dnevi tvezil nebuloze, kako da je naš šolski sistem boljši od večine evropskih sistemov, čeprav kmetijski tehnik ne zna uporabljati motike in lesni tehnik ne zna uporabljati obliča – po zaključku fenomenalnega izobraževalnega sistema.
    Tudi Damjan je “uspešen” produkt našega sistema.

    • moon

      Jap, ima nadpovprecno placo… torej? Uspesen! ;)

  • Konec igre
  • Tomaž Mlakar

    Ljudje. Pa kaka strokovnjakinja, ta Linda Grosman. Da vam jaz ne bi povedal kdo in kaj je bila ona kakšnih 20 let nazaj. Z čim se je ta “strokovnjakinja” ukvarjala. Naj najprej svoj dom in svoj prag očisti potem pa naj pozira kot neka učena sova, Prisilni nasmeh, v riti pa ziher že kak dcl žganega, kaj? Predobro pznam takšne strokovnjake.

    • mapu

      Tomaž, v tvojem zapisu, ki je kratek, je ogromno slovničnih napak in besednih zvez. Ali si se kdaj vprašal kje je bila storjena napaka, ali si bil sam kriv, mogoče sistem, starši, učitelji…..?

      • Tomaž Mlakar

        Verjetno župnik, ki me ja raje posiljeval kot učil.

    • Urša V. Kosić

      Se popolnoma strinjam z napisanim gospoda mapu… Pri Tomažu je krivda vedno v drugih, sam ni nikoli kriv. Mogoče je to napisal pod vplivom tablet, ki jih trenutno jemlje.

      • Tomaž Mlakar

        ne, sem kar na injekcijah. Prej primejo.

  • Anton

    98% vseh naj bi bilo visoko nadarjenih??? Sorry ampak tega ne razumem

    sarkazem press

  • althar

    Kakšna neumnost.

    98% otrok je visoko nadarjenih in podobno press

  • pajot

    Naš šolski sistem je za en velik qurc.Gabrov.

  • Anton

    še vedno je najbolj “objektivno” vrednotenje IQ ki ga ponazarja zvončasta krivulja Gaussova krivulja, za termin visoko nadarjen, velja vsaj oz min povprečje+3sd, kar je ekvivalent 145.IQ oz cca 0,1-0,2% populacije , kar pomeni cca 2000- 4000/2 miljona prebivalcev(>/< vštevši sd).Sedaj pa sprašujem gospo strokovnjakinjo kako ona vrednoti nadarjenost otrok. Pa še neko dejstvo,gospa je očitno zamenjala frazi nadarjen in talentiran, prva fraza opredeljuje tiste, kar jim je dano naravno z rojstvom(primer "naravno talentiran"), zgolj talentiran pa tiste kateri so se neke stroke, spretnosti, sposobnosti priučili v uglednem času.

    Aja pa sd ni kritica za naše social demokrate temveč standard deviation

    sarkazem press

    • moon

      Ti ne stekas… recimo moji daljni sosedje so nadarjeni za krajo barvnih kovin, priseljenci iz juga so nadarjeni za ohranjanje srednjeveskih navad.. ni da ni…

  • Olga_10

    Komunisti so z negativno selekcijo na vseh področjih dosegli, da so morali po rešitev privilegijev in oblasti po “nov” obraz v kamniško cerkev…
    Vmes se pa za vsak primer parijo še s psi…., kar imenujejo “kultura”….

  • xtc

    Komunisti ,delajo šolski sistem za vzgojo tropa levih ovc,ki nato brez mišljenja sledijo navodilom šefa CK,vsak ,ki misli s svojo glavo je takoj ožigosan kot čudak,fašist,problem,nekooperativen,hujskač,homofob,klerofašist,zaostalež za “avantardo” ovčjega tropa,moteč ,neprilagojen,nestrokoven itd.
    Čiosla sesamo sindrom ovčjega tropa,ki ga vodi pastir šef CK ja.

  • Janez Novak

    Šolski sistem je naravnan v vzgojo ovc. Ljudi uči črednega nagona, skupinskega blejanja in ubogljivosti. Ustvarjalnost, samostojnost, samozavest … so na dnu spiska vrednot. Podredljivost je primarna kvaliteta “izdelka” šolskega sistema. Tako rekoč po pravilu premikajo meje v znanosti in povsod drugod ljudje, ki jim sistem, začenši s šolskim, ni zlomil hrbtenice.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!