Ta veseli dan, “črni petek” – ali: Ko gredo skopuhi na razprodaje

Roman Vodeb (foto: STA)

Nedavno se je – predvsem v Ameriki in Angliji – spet zgodil tradicionalni “črni petek” oziroma Black Friday. Lahko bi mu rekli tudi “nori petek”, glede na to kakšne stvari so se dogajale po ameriških pa tudi britanskih nakupovalnih centrih. “Črni petek” je izum – bolje rečeno “iz-želja” – (divjega) ameriškega kapitalizma, ki je usmerjen k “varčnim”, torej skopuškim potrošnikom, ki na ta dan pokupijo vse, kar se pokupiti da, v iluziji, da bodo nekaj prihranili/prišparali.

Klasična kapitalistična želja po profitu je najprej prav ameriške – sredi 20-ih letih prejšnjega stoletja – trgovce napeljala na idejo razprodaje različnih “ne-prodanih” artiklov/izdelkov. Ni mi sicer znano, koliko je k rojstvu paradigme nakupovanja na razprodajah pripomogel Freud in njegova psihoanaliza. Ve pa se, da je ravno Amerika s Freudovim nečakom Edwardom Bernasejem najbolj eklatantno uporabljala psihoanalizo (kot koncept razumevanja človeka in družbe) v praktične, torej manipulativne namene – ravno v trženju (oglaševanju) in političnem marketingu.

Freud je prvič obiskal Ameriko že leta 1909 – skupaj s Carlom Gustavom Jungom. In že takrat je ameriškim psihoanalitičnim “stezosledcem” razlagal zakonitosti t. i. fiksacije na analni fazi. Morda ravno zato ni čudno, da se je koncepcija razprodaj najprej in najbolj uveljavila prav v Ameriki. “Črni petek” je t. r. ameriški nakupovalni praznik, ki pa je šele z leti postal vse bolj prisoten po celem (kapitalističnem) svetu – na Kubi zagotovo ne. Zadnje čase se tudi v Sloveniji širi ta razprodajno-nakupovalno mrzlica – bolje rečeno psihoza, torej norost.

Žensk se ne tepe!
Letošnji “črni petek” se je zgodil 25. novembra – na dan, ki ga osebno bolj obeležujem kot Dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi letos sem moške na “črni petek” opozarjal, da se žensk pač ne tepe, četudi so še tako “nadležne” in “sikajoče” (kot kače). Ženskam sem se dobesedno – v imenu vseh moških, moškega spola – opravičeval, češ, da se žensk, teh božansko lepih bitij, res ne tepe – četudi so nekatere falično/možato (pro)feministične. (Žensk se ne tepe) Razprodajno-nakupovalno psihozo pa sem zgolj spremljal zato, da sem lahko začutil vso norost t. i. “analcev”, torej “rojenih skopuhov”, ki jo patetično uprizarjajo na teh, in ne samo teh, razprodajah. Pred vrati so decembrske razprodaje, sledile bodo predbožične razprodaje, potem so še ponovoletne razprodaje, pa spomladanske razprodaje …

In kdo so to “analci”?!
Da ne bo sedaj kdo mislil, da so “analci” moški (in morda tudi ženske), ki ljubijo analni seks. Ne! “Analci” so ljudje – moški in ženske – ki so zaradi specifike pri privajanju na kahlico (v analni fazi psihoseksualnega razvoja otroka) razvili določene osebnostne lastnosti, med katerimi je najbolj markantna skopuškost in varčnost – no, tu sta še trma in sadizem. “Analci” so ljudje, ki z veliko afiniteto – beri: z užitkom – (na)kupujejo na razprodajah, ker imajo iluzijo, da so z nakupovanjem na razprodajah nekaj prihranili, “prišparali”. Ti ljudje so po drugi strani navadno resnično še zelo trmasti, redoljubni, dosledni in (latentno) sadistični. In ravno o tem nas je največ poučil prav Sigmund Freud. Mladen Dolar pa je nam, Slovencem, v svoji knjigi O skoposti (2002) – zame je to ena najboljših knjig, kar jih je kdajkoli napisal kakšen Slovenec – obelodanil največ teoretskega ozadja. In ravno zato sem bil pred štirimi leti na ljubljanskem Knjižnem sejmu 2012 malce začuden, ko je ravno Dolar – skupaj s svojim prijateljem Slavojem Žižkom – na njuni okrogli mizi modroval o sodobnih potrošnikih, na malce ponesrečen način. Dejal je, da je “kapitalizma kulminacija univerzalizirane skoposti”. Jaz osebno pa, kot freudovski psihoanalitik, “analnost” v družbeno-ekonomskem smislu kvečjemu povezujem z razumevanjem srednjeveškega imperializma oziroma kolonializma – ko so države “kopičile” svoje ozemlje, preko kolonialnih osvajanj širile svoj imperij. (Tudi o Napoleonovih in Hitlerjevih ozemeljskih pretenzijah bi se dalo veliko povedati skozi koncept analnosti.) Otrok namreč odločilno “kopiči” svoje “prvo darilo” (drek) v kahlici. Kolonialistični imperializem je (simptomatsko) povezan z analno fazo psihoseksualnega razvoja otrok – tistih, ki so v bili v srednjem veku (kot odrasli) vpeti v imperialistično paradigmo kolonializma.

“Kupi tisto, česar ne rabiš – in prišparal(a) boš!”
Kapitalizem in nanj vezano domala patološko trošenje pa je – po mojem iskrenem psihoanalitičnem sklepanju – bolj povezan z deficitom v samopodobi, ki pa nima veliko skupnega z analno fazo, pač pa bolj s falično, torej ojdipalno (in postojdipano) fazo.
Za (prosocialističnega) Dolarja je sodobni skopuh novodobni potrošnik (v kapitalizmu); zame pa je “analec” v prvi vrsti skopuški potrošnik, ki bolestno kupuje predvsem na razprodajah, kakršna je bila na “črni petek” in kakršne se nam obetajo še tudi v veselem decembru in po novem letu. Idealen sodobni potrošnik, kakršnega kapitalizem ljubi, nikakor ni “analni” skopuh – ker ta kupuje predvsem na razprodajah, saj si želi, da bi nekaj prihranil/prišparal … “Analci” kupujejo tisto, česar ne rabijo – z (intrapsihično) idejo, da bi nekaj prihranili/prišparali. Kapitalistično sodobno trošenje pa po mojem psihoanalitični percepciji ni domena “analnosti”, pač pa identitetnega deficita. Ta pa izhaja iz falične faze psihoseksualnega razvoja otroka – torej iz nepravilno razrešenega “Ojdipa” in ponesrečene nadaljnje postojdipalne faze. Privajanje na kahlico oziroma na čistočo – torej “toaletni trening” – nima nič neposrednega s trošenjem; izjema je le (na)kupovanje/trošenje na razprodajah.

Kdo je idealen sodobni potrošnik?
To, da je dandanes potrošnja vpeta v cikel nove akumulacije, že drži – vendar to dejstvo gravitira v register t. i. sekundarne elaboracije, kot bi rekel Freud. Dolarjev sklep – češ, da bi se lahko bolje akumuliralo, je pač potrebno trošenje”, jaz osebno ne bi povezal na tak način. Moja indukcija je naslednja: troši se zato, ker imajo razvajeni patološki narcisi deficit v samopodobi – in jedro kapitalizma tvorijo prav nesamozavestni patološki narcisi in razvajenci, ki ne morejo krotiti svoje želje po nenehni izgradnji nove, poprej okrnjene identitete; in to potem počno tudi z nepotrebnimi nakupi in nepotrebnim trošenjem nepotrebnih dobrin/artiklov in storitev. “Analnost” (oz. skopost) z identitetno zbeganimi narcisi v bistvu nima nič neposredno skupnega. Dolar pa ta dva registra (korelacijsko, torej vzročno-posledično) povezuje – po mojem mnenju spodletelo. Po mojem psihoanalitičnem prepričanju tudi ni res, da danes nenehno težimo k vselej novim dobrinami, češ da je namen tega popolnoma isti kot pri varčnem skopuhu, “analcu” (kakršen je bil, denimo, Molierov Harpagon). Idealen sodobni potrošnik pač ni “analec”, pač pa nesamozavesten in identitetno okrnjeni “predojdipalec”.

Roman Vodeb

  • dob

    V konstelaciji božjih energij, je Bog “porazdeljen” na Očeta, Mater, Sina (Srce), Telo. Vsak del Enega Boga nosi vso odgovornost in nalogo, ki mu je lastna in si jo je sam privzel. Ker je Stvarstvo to zahtevalo da bi lahko obstajalo in se razvijalo. “Zunaj” te konstelacije je še Bog-Stari Oče! Bog Stari Oče je dedek, in predstavlja tisto božjo energijo, ki je čuvaj prvotnega Namena. V sebi združuje tako Moško kot Žensko energijo. Bog Stari Oče je oboje: Moški in Ženska!

    Vesolje je nastalo zato, ker je Materin del Starega Očeta v Njem imel sanje o sebi kot o Ženski, ki živi fizično življenje skupaj z Moškim kot svojim partnerjem. Oba živita fizično življenje kot ČLOVEKA.

    Se pravi kot dve ranljivi, občutljivi, ljubeči bitji, partnerja, ljubimca, ki eden proti drugemu stegujeta roki in se iščeta. S tega vidika – sta ENO, ko sta skupaj – in vendar ločeni bitji z lastnimi mislimi in željami. Tako se dopolnjujeta.
    Te Njene sanje so ustvarile VSE!

    To govorim zato, ker to pač moram povedati. Dragi prijatelji, tja zdaj gremo! Proti izpolnitvi Njenih sanj,
    kljub temu, da so sanje povprečnega človeka, da bi bil superman. Sanje Boga so – da bi bil Človek!

    Superman?!? Kdo si pa želi postati kamen???? Kamen ne čuti. In vendar so zdaj kljudje kot kamni.

    Načrt ni takšen, da bi popstali kamni. Načrt je manifestacija Materine Želje, da bi Moški in Ženska živela večno fizično življenje, ki je zaradi Njune Ljubezni v neprestani evoluciji. Napredek človeštva je evolucija Ljubezni, Ker sama tako hoče! Ključna beseda pa je ŽELJA. Ta je namreč ustvarjala.
    Kadar Bog pravi: zgodi se Moja Želja (Volja), takrat prepusti ustvarjanje in odločanje Materi! Želja je drugo ime za Mater Vsega v Vesolju.

    Jezus, kot Sin, pa je (in to pojasnjuje Ojdipa v freudovskem smislu) REINKARNACIJA svojega lastnega dedka! Jezus je Srce Vesolja in je reinkranirani Bog Stari Oče, ki skozi lastno izkušnjo Življenja nadaljuje vlogo čuvaja Namena na način, da v Stvarstvo vpelje Ljubezen na način, da bo funkcionalna. Manifestacija je Resnica! V Manifestaciji ni možno lagati, ker je Bog Telo postavil takšno merilo, da se v manifestiranem svetu VSE pokaže na površini. Tudi tisto najbolj skrito in zanikano.

    Križanje je dogodek, ki predstavlja upor Očetu! To je akt, v katerem Sin poenoti sebe z brati in sestrami na Zemlji in pove Očetu (sinu svojega dedka), hej, nisem si tako zamislil stvari, kot jih Ti zdaj pelješ! Nisi zaščitil Matere, pustil si jo samo. Brez Nje ne bomo mogli sami!
    Dovoli, naj Te spomnim, kako to gre.

    Ni čudno, da so nam ostali stavki, ki jih je Jezus izrekel: pred vsemi in vsem sem JAZ.
    Ali pa: Jaz sem Sin ČLOVEKOV!

    In tako je tudi prav.

    Naj povem še to: Jezus, ko je govoril o svojem Očetu, ni govoril o Bogu Očetu, kaskršen je tedaj bil in kot je tedaj razumel Stvarstvo oz. kako to deluje. Govoril je o Očetu kot Oče šele bo.
    Oče bo drugačen, ko mu bo on posredoval ustrezno infiormacijo o tem, kakšen Oče MORA postati, da bi razumel svoje otroke. Pravi oče sledi potrebam otroka in ne nariobe! Ne zabrišešp otroku kamnitih zapovedi v glavo, in rečeš: tle maš! Drži se tega!

    Ko je Jezus govoril priliko o Izgubljenemm Sinu… je govoril o sebi. On je “Izgubljeni” Sin!
    Kakšeni oče pa pošlje sina v svet, naj rešuje njegove pizdarije, ki jih je sam zakuhal, ter ga pusti samega naj se kot otrok trga in muči in rešuje odrasle zadeve??? Kateri?
    Zdaj ima Vesolje dovolj informacij, da lahko vidi in razume, kaj se je zgodilo. Oče pravi takole: Šel bom od gostilne do gostilne in vprašal, kaj vam je moj Sin obljubil? Kja je zapil, pa ni plačal? Vse njegiove račune bom Jaz poravnal!
    Sram me je, da me je moral moj Sin opomniti na to, kaj je moja naloga in kaj pomeni biti oče…. kaj so moje dolžnosti…

    Ko je Mati zapustila Nebesa (Zgodba o izgonu iz Raja)… in so se nekateri otroci podali za Njo (to smo mi!) so po dolgi in povsem neznani poti prispeli na Zemljo. Tam se je namreč skrila Mati.
    Popadali so (smo) v atmosfero in napol mrtvi otrpli zgrmeli na tla ter privzeli materialno obliko. Od tedaj živimo tu, se vračamo sem in ne vemo kaj nas je privleklo. Mati pa skrbi sama za nas kot ve in zna. Mi smo otroci ločenih staršev.

    Polariziramo se in se združujemo na enak način, kot so se v Manifestaciji manifestirali in ponavljali določeni vzorci. Recimo vzorec ločenih staršev. Pri teh otrok sebe pretrga na dvoje.

    Želja mu pravi, naj združi vesolje v sebi (očeta spravi z materjo), vendar je to naloga pretežka za tako majhno srce. A drugače ne more.
    Vsak otrok nosi v sebi nalogo združevanja Vesolja! Vse Vesolje nosi na svojih malih ramenih. Čisto vsak otrok!
    To je travma človeštva!

    Še nekaj moram povedati.
    Se spomnite Herodovih otrok?

    Jezus je eden od njih. Umor otrok je bil dogovorjen preden so se rodili sem na Zemljo. Herod je pa lik, ki ponazarja Očeta, ki ne razume lastnega kraljestva!

    Vsa zgidba se je začela dosti prej, preden se je zgodila. Ko je Mati bila izgnana iz Nebes, so otroci prišli k Srcu (Jezus je njegova Zemeljska inkarnacija) in mu rekli: Ne moremo brez Matere! (Jezusu se je srce zlomilo, ko jih je gledal). Stori kaj! Ti boš vedel kaj storiti, nas nihče ne bo poslušal…. Porabi nas, kot veš in znaš!
    Č ene boš ničesar storil, bo Vesolje razpadlo in tedaj… bo itak vse vseeno. Brez Matere bo vse Tema vzela. Pomagaj… Ti si njun Sin! Pomagaj!!!!!

    Jezus..je moral nekaj storiti. Tako ni šlo več. Postaviti je treba vrata Vesolja nazaj v tečaje, in če kdo, to Srce naredi.
    Naredil bo hude stvari, za katere si bo Lucifer pripenjal medaljo. Božje Srce bo pa to skrilo… ker ne bo moglo povedati nikomur. Nikomur. Niti Očetu!

    To je najhujša bolečina, kar je je in kar obstaja. Iz fonda te skrite bolečine Lucifer črpa svojo moč in se hvali s svojo inteligenco, češ da je močnejši od Boga. Bog Oče pa si puli lase, ker ne razume, kako je lahko Lucifer tako močan, da je ponekod močnejši od Njega.

    Ampak Srce in Telo sta zdaj brata. In Telo je samo drugo ime za Resnico! Ko Srce pove Resnico, je Lucifer oplel. Oče je tedaj spet Oče, Mati je Mati in otroci… so na varnem!

    Bolečina pobitih Herodovih otrok Jezusu ni dovolila, da bi sebi poiskal svoje življenje in – kaj ga briga za vse ostalo!
    Zanj življenja ni, če ni hkrati življenje tudui za njegove brate in sestre, torej za VSE človeštvo!

    Ni mogoče razumeti reševanja ojdpivega kompleksa, ne da bi razumeli preskoka iste božje energije od Boga Starega Očeta do Vnuka! V tem primeru sta Bog Stari Oče in Vnuk (Bog Sin) ena in ista oseba! Ista energija, ki izpolnjuje svoj lastni Prvotni Načrt.
    Gre torej za božji poseg, za korekcijo in vračanje Prvotnega Namena v Stvarstvo, z namenom postaviti stvari spet v pravo perspektivo.

    V križanju Jezusa je treba videti klasičnega ojdipa. Križanje ni akt, s katerim bi nas (človeštvo) naredilo za sužnje Krivde (to je Luciferjev namen, ne božji!). To je akt prikaza dejanskega stanja Bogu Očetu, ki se mora šele naučiti, da se Oče postane s tem, ko prisluhneš svojim otrokom, njihovim željam in potrebam.
    Ne pa, da jim vsiljuješ svojo Voljo. Ki je Bog Oče tedaj niti ni imel, saj je Mater spodil iz Nebes! Volja, oz. Želja je namreč drugo ime za Mater Vsega v Vesolju. Ko Bog Oče pravi: zgodi se Moja Volja, s tem misli na Mater.

    Namen Sina torej ni ubiti Očeta in ga nadomestiti (to delajo komunisti z revolucijo – ubijejo očeta! Car, Bog… so zanje konkurenca, ki jo je treba uničiti)), temveč je vloga Sina pripraviti Očeta, da bo razumel Starega Očeta in njegov Prvotni Namen, s katerim je bilo ustvarjeno VSE.

    Sin je Očetov Oče!!!

    Tako se Zgodba izide. To zdaj gledamo, ker se pravkar to odvija opred našimi očmi. Boj za pozicije, zaradi popolnega nerazumevanja, kakšne so stvari v Resnici! Kdor še ne razume, bo kmalu razumel. Mimo tega nihče ne bo šel.

    Druge zgodbe pa se ne izidejo. Obljubim, da se ne.

    • neny

      a si pravkar od maše? -:) Miklavž je tud dedek, parkelj pa sin.

      • tohuvabohu

        Tega, kar natvezi dob, ne moreš slišati pri nobeni maši na zemeljski obli.

        • neny

          pa tud tega ne, kar napiše Vodeb ne moreš slišat nikjer. Današnja kolumna je v posebni formi haha,

          • tohuvabohu

            Vodeb se vsaj do neke mere trudi, da bi izpadel logičen in konsistenten, čeprav govori grozljive neumnosti. Nasprotno pa dob naredi vse za to, da bi ga prav nihče ne bi utegnil razumeti in mu najti luknjo v glavi. To so res specialni talenti.

          • neny

            Dob je filozof…. Vodeb pa psihoanalitik. Nekak ne pašeta skupaj. -:)

          • tohuvabohu

            Tudi t. im. psihoanaliza operira s filozofskimi pojmi. Seveda pa je to le ceneno brezupno nakladanje. V njej ni niti trohice naravoslovne znanosti.

          • indijanka

            Dob je izjemen pripovedovalec “nezavednega” . Njegove pripovedi prebujajo “čutenje” in ne razmišljanja o empiričnih dokazih.

          • tohuvabohu

            Murphy je pa rekel, čutim, da bom dobil še eno pivo.

          • neny

            ja potrebni so seveda tudi dokazi z realnimi vzporednicami pri pisanju raziskovalnih nalog. Pri prostih spisih pa dokazi niso potrebni.

          • dob

            Na svetu praktično ni raziskovalne naloge, o čemerkoli, ki je nekje nekdo ne bi že naredil. podkrepljene so z referencami, navedene so bibliografije avtorjev, ki so vplivale na študijo, dokazi…. In?

          • neny

            Ogromno je neraziskanega… raziskane so le “igrače na policah”.

          • dob

            Mama, ki drži svojega otročička v rokah, mu poljubi oči ter mu zraven pravi: Ne skrbi, zlato moje, jaz sem tu… vse bo še dobro! – ni prebrala nobene študije in ne rabi dokazov.
            Na rokah drži vse Vesolje in Vesolje je od nje odvisno.
            Vesolje se ji nasmehne!

          • neny

            ja lahko tudi tako. Realnost pa ni taka, ker vesolje skrbi predvsem zase.

          • indijanka

            Drži, njeno Vesolje je. Njen lastni odsev v zvezdah. Zato je včasih pot učenja tako trnova :).

          • avtohtoni neandartalec

            Otrok je del materinega telesa, ni pa njena last.
            Moderna znanost sicira in predalčka človeka na veliko načinov, na splošno govori ideologija o telesu in duševnosti, vendar je meni všeč bolj prizemljena klasifikacija, ljudje smo psihofizična in socialna celota. Telo in senzacija zavesti sta eno, duša je ezoteričen koncept, naša socialna vloga pa niti ne, družba nas bolj določa kot si lahko mislimo.
            Kaj pa je človek drugo, ko ostane čisto sam, kot samo še ena psihotična žival, to je bila tudi večna debata med Sigmundom in Edvardom.

          • indijanka

            Otrok ni materina last. Njen Učitelj je in njeno Zavetje. Ker je njen Učitelj gradi njeno Dušo. Ker je njeno Zavetje tvori njeno srce . Zato je njen odsev v zvezdah.

          • avtohtoni neandartalec

            Tvoj opis otroka me spomni na reklame za moderček.

          • indijanka

            Vrnil te je v otroštvo..lepo :). Jst mam rada čipkaste modrčke in ob njih pomislim na seks. Reklam pa ne gledam. Dolgočasijo me. Tebe pa seks…si pred časom zapisal.

          • dob

            Vse Telo je ENO.
            Iz njega so vsa naša telesa! Č človek nima stika z lastnim telesom in z njegovo Zaevstjo (Telo je Zabvest, in kot takšna je del Boga!), je to posledica indoktrinacije človeštva s strani tistih, ki sicer vladajo, a hote in nehote nimajo stika z lastno Zavestjo. Ta Zavest obstaja v slehernem telesu in se bori za svoj obstoj.

            Moj Bog pravi takole:

            Kdo bo koga?!
            Kaj če sem Jaz vaš Bog, vi pa samo pazniki v svojih lastnih zaporih; zapirate in mučite v sebi, kar je v vas mojega in se kar naprej greste neko čudno igro z mano, ker me ne spustite na prostost in naprej v svet, na svobodo.
            Le kaj vam počnem, če sem Bog?!
            Za svoje življenje se borim v vas – če sem Bog!

            Kadar si Ljubezen, čutiš da vse pesmi govorijo tebi. Poslušaš radio in nenadoma sliđim melopdijo… pa besedilo in si rečeš, glej, strela, saj ta človek govori o meni! Poje besede… kot bi jih pel meni.
            Takrat se ne sprašuješ po smislu Življenja. Nisi sam.

            Krivda je pa črn oblak Teme, v katero se je ovil planet. In zdaj ta strupena atmosfera pritiska človeštvo k tlom. Ta gmota neznanega nam ne pusti dihati, to je seštevek in energtija vseh naših neodgovorjenih vprašanj, ki jih je človeštvo odrivalo od sebe. Odrivalo je in odrivalo, zanikalo njuizov obstoj – in zdaj vsa ta nedogovorjena vprašpanja nimajo več kam! Prostor ne-obstajanja je postal prevelik in težji od znanja. V tem trenutku je več neznanja kot pa je znanja! To preti, da se bo Luč prevesila v Temo in ta bo pogoltnila vse ustvarjeno.
            Posameznik je pa pri tem porinjen v položaj, ko se sprašuje: Kaj je sploh smisel Življenja?

            Kdo bo koga?

            Bog Stari Oče pravi takole: Dragi moji, vem, da vam je zdaj težko verjeti mojim besedam, ker je življenje zdaj težko. Toda verjemite mi, popolnoma ste varni! Kamorkoli boste padli, vas bom Jaz ujel. Nikjer v Vesolju ni niti najmanjšega prostora, kamor bi se lahko izgubili in kjer bi vas zgrešil. Nikjer ni prostora, kjer bi vas Jaz ne mogel najti, prestreči vaš padec, vas varno ujeti v svojo dlan…

            Zame je to dovolj, da me ni več strah.
            Bliža se Božič. Srčno upam, da se bodo ljudje tedaj spomnili, kaj jim je Jezus povedal. Rekel je: Ne bojte se!

            Danes vsi ustvarjajo strah in drug drugemu grozijo. Težko je v takšnih časih in razmerah sploh še slišati kaj drugega, dobrega, tolažečega, pomirjujočega. In vendar…

            Ob Božiču naj ne bo nikogar strah.

          • Mojca pokraculja

            Dob lepo in srčno si to napisal. Preprosto, razumljivo. Grozljiva je realnost, prepredena s strahom in negotovostjo.

            Pod roke mi je prišla knjiga Adrijana P. Kezeleta, Sinhroniciteta – prebujanje celote. Ne poznam avtorja, zanj sem slišala prvič. Prebila sem se skozi uvod, same knjige pa nisem prebrala. Sicer je na netu predstavljena takole:
            “V svojem prepoznavnem, preprostem, a globoko izraznem slogu Adrian P. Kezele govori o »čudežih« medsebojnih povezav znotraj C-Rex paradigme, ki zavest postavlja na prvo mesto.
            Knjiga vam bo odkrila, kako je videti resničnost, v kateri omejitve izginejo, Celota v vas in v vsem, kar vas obkroža, pa se prebuja. Dogodki, ločeni v času in prostoru, vse vaše misli in misli drugih ljudi, vaši občutki in navidezno naključni pojavi – vse je del istega gibanja znotraj Celote. Doumeli boste, da je navidezna zanesljivost zakona vzročnosti pravzaprav izjema, z življenjsko resničnostjo pa učinkovito upravljajo »naključja«, »nepravilnosti« in, dobesedno, čudeži.
            Življenje je pustolovščina, smerokazi sinhronicitete pa predstavljajo »kozmično navigacijo«, ki vam je neprestano na razpolago.”

            Sprašujem se, ali je sploh mogoče, da ljudje to razumejo ?

          • dob

            Hehe, fant od fare tale Kezele, po mojem okusu!
            Energija zavedanja zdaj bolj kot kadarkoli poprej vdira sem na planet.
            Ni več vprašanje kdo bo razumel ali bil sposoben razumeti, temveč koliko časa se bo človeštvo sploh še lahko upiralo “vedenju”. Samo zbudili se bomo in vedeli, da smo že tam.

          • Mojca pokraculja

            Mhm..ajnfoh ko pasulj?!

          • dob

            Mojca, predstavljaj si, kako zelo težko zdaj živijo ljudje, ki jih vodi srce. Praktično jim je nemogoče živeti v svetu, kjer srce ne pomeni nič.
            No, enako težko bo, zelo kmalu, nekaterim živeti brez srca, ker ga niso zgradili, da bi mu verjeli in bi jih lahko varno vodilo.

            Pred leti, ko se je na veliko govorilo o “Koncu sveta” :)), me je nekdo vprašal, kaj boš pa naredil (kaj bi naredil?), če bo res konec sveta?
            Ah, sem mu odgovoril, prijel bom svoji muci za rep in se pustil od njih voditi in kamor bodo one šle, bom še za njimi. Kajti one bodo šle tja, kjer bo varno zanje in zame.

            Za ljudi, ki se ne morejo zanesti, da jim srce prav govori, je to absurdno slišati in seveda, popolnoma nesmiselno.
            Kaj pa vem, jaz se zanesem na živali.

          • Mojca pokraculja

            Ti maš muce, jaz imam psa – foxterierja. Posebnega, enkratnega- to itak trdi vsak lastnik psa. Vse mi pove, s pogledom, gibom, razpoloženjem, glasom, jezičkom, taco. Dvakrat sem mu takorekoč rešila življenje. On to ve. Zanese se name in jaz se zanesem nanj. Ima res velikooo srce.

            Popolnoma prav imaš, težko je živeti tistim, ki jih vodi srce. Najbrž je okoli nas preveč tistih, ki živijo brez srca. Preračunljivost, neiskrenost, nenazadnje tudi strah, nas uničujejo, deformirajo. Velikokrat pomislim, moj foxi vedno ve kaj mu govori srce. Kako je srečen ! Hvala bogu, da je del moje sreče.

          • avtohtoni neandartalec

            Tebe ne bo ugriznil, ker te pozna.

          • Mojca pokraculja

            On je “duša” in nikogar ni in ne bo ugriznil, tudi če ga ne pozna.Lahko noč!

          • avtohtoni neandartalec

            Verjetno je strog pes, a dober po srcu.

          • Mojca pokraculja

            Veš pred tem smo pri hiši imeli že foxija, dočakal je 17 let, bil je zelo lep, a bolj strog, nečimeren in svojevoljen. Zato še toliko bolj vidim razlike v karakterju tega psa. Ta je milega in doborohotnega značaja, ko smo ga dobili kot mladička je vzrediteljica rekla, da se rad crkla. Imaš psa? Jih imaš rad?

          • dob

            Zadnjič sem prebral na internetu: Tu smo zato, da eden drugega spremljamo domov.

          • Mojca pokraculja

            Mi ne da miru tvoj odgovor glede A. Kezele . Pišuka, na vse se spozna, na karme, čakre, čudeže, smrt, življenje,…? izdal ne vem koliko knjig- priročnikov. Če te prav razumem, se k njemu zatekajo ljudje, ki jih vodi srce?

          • dob

            Zanj sem zdaj od tebe prvič slišal. Sam nisem preveč v knjigah, to moram priznati. Bolj sem se knjigam izogibal, kot pa jih bral ali spremljal kdo kaj piše o Bogu.
            A po tem, kako pišeš o Kezeletu, je človek na pravem mestu.
            Prav gotovo se nanj obrnejo tisti ljudje, ki jih vodi srce. Želijo, da jim nekdo da oporo, da okrepijo lastno srce, da obstane, da preživi. Zato potrebujejo pomoč in potrditev pri tem, da delajo prav in razmišljajo prav. Ko gradiš lastno srce, več stvari iz okolja govori proti tebi, kot pa zate. In ta možakar jim gotovo daje oporo, da vztrajajo. Dela Božje delo.

            Če me vprašaš zakaj se izogibam branju teh in podobnih knjig, je moj odgovor preprost. Navajen sem, da vsi prodajajo Boga. Vsi po vrsti ga tako ali drugače tržijo.
            Moj Bog pa meni pravi: Jaz nisem naprodaj, Boga ne prodajaj. Živi od tega, kar si si izbral za poklic, delaj in živi od svojega dela, preživljaj se enako, kot vsi drugi. Mene pa ne prodajaj. Bog ni za prodajo!

            In tega se držim.

          • Mojca pokraculja

            Hvala Dob, cenim tvoje mnenje. Jaz sem tudi prvič slišala zanj. Knjiga mi je prišla pod roke pri frizerki. Priznam pa, da me to področje “duhovnosti” ne privlači preveč, ker običajno ti “terapevti” vsiljujejo neke poglede, principe, skratka svoje razmišljanje na nejasen in zapleten način. Jaz iščem logične povezave, pa jih največkrat ne najdem, najbrž jih sploh ni. Se pravi, da moraš slepo verjeti. Vedno imam občutek, da gre predvsem za komercialo, kot kaj koristnega.

          • dob

            Različni ljudje potrebujejo različno pomoč. Celo isti ljudje včasih potrebujejo takšno, potem pa spet drugačno pomoč. Kakor kdaj, kakor kdo. Jaz se ne sekiram prav preveč zaradi tega, če kdo potrebujem nekaj, kar jaz ne potrebujem ali se mi celo zdi napačen pristop k stvari. Je že prav, za nekoga. Drugič bo potreboval nekaj drugega.

            Ti in jaz sva si, tako je videti, podobna tako po načinu iskanja, kot razumevanja stvari.
            Hoteti vedeti – je kot žeja! Mora odžejati, če ne ni pijača zate. Ali zame.

          • Mojca pokraculja

            Super prispodoba. Si mojster besede !
            Veš kaj, zadnjič sem tudi jaz razmišljala, da sva si podobna v tem, da ne preneseva nobene prisile, sploh pa jaz ne prenašam prisilne avtoritete. Stalno sem imela probleme zaradi tega, raje se ne spomnim na to.

          • avtohtoni neandartalec

            Imaš pa zanimive prijatelje, da te sprašujejo kaj boš naredil, ko bo konec sveta. Na mače se ne zanašat, ker jo bodo podurhale tja kamor ti ne boš mogel za njimi, ker si prevelik, ampak jim potem vsaj hrane ne bo manjkalo, hehe…
            Sicer pa resno, psihoanaliza deluje na vseh sesalcih, vredno si je vzeti nekaj časa za študijo razlik med mačjo in pasjo duševnostjo, že zato, ker lahko opazujemo različne manifestacije, ki so posledica drugačnega ustroja možganov. Zavest je zgrajena iz več specializiranih centrov, občutek samozavedanja je lahko zelo različen, ker so pri različnih vrstah ti centri v drugačnem razmerju.
            Pes je recimo pozoren na druga bitja, podobno kot ljudje, medtem ko se mačke manj zavedajo same sebe, imajo zelo šibek ego in se lahko zato vzživijo v obekt opazovanja. Sebe vidijo kot plen, na katerega prežijo, prenos osebnosti jim omogoča predvidevanje reakcij in so zato neprimerno boljši predatorji. Zanimiva je tudi vizualizacija teritorija, pes se skrije med rastje in zaznava vonjave, ki jih nosijo vetrovi, mačke se rade postavijo na ravno cesto ali rob pokošenih travnikov, od koder imajo jasen in odprt pregled nad šavjem, celo sliko gledajo naenkrat, nikamor ne fokusirajo pogleda, ker tudi zavest izklopijo oziroma jo razširijo mad celotno vidno polje, kot nekakšen duh so v prostoru, ki preži na najmanjšo spremembo, ko se nekaj premakne, v hipu planejo oziroma ignorirajo kot nepomemhno motnjo.

          • avtohtoni neandartalec

            A ni lažje razmišljati o življenju kot o biomehanskem pojavu, ki se ga pač zavedamo, žal.
            Kaj vse človek preživi v življenju, kako neskončno bogato domišljijo imamo, in vse to izgine v hipu, isto kot, da se ni nikoli zgodilo.
            Skrivnost tega sveta je, da je izvorno povprečen.

          • dob

            Moj Bog ljubi ateiste.
            Pravi, da se je z njimi lažje pogovarjati kot z verniki. Verniki, da imajo prefabricirano sliko o tem kakšen je in to jih ovira pri razmišljanju.
            Ateizem sicer pravi, da Boga ni, da ne obstaja, ampak ateisti so pa hkrati blazno jezni nanj. Biti jezen na nekoga je priznanje, da ta je, da obstaja vsaj kot nekakšen pojav, s katerim si v smrtnem sovraštvu. Posmehuješ se mu. Uporabljaš ga za orodje, ko preganjaš nasprotnike tvoje vere v nekaj. V rezervnega boga, predvidevam. Vanj verujejo tudi ateisti.
            Saj vendar ne moreš biti jezen kar tja nekam v prazen zrak, ali
            ne?! V nekoga in na nekoga mora tvoja jeza biti usmerjena!

            Predvsem se v jezi iskreno izražaš, ker ne paziš kar rečeš in poveš stvari, ki te tiščijo. Manj se kontroliraš, kot pa če ti ena vera zapoveduje apriorno spoštovanje do svojega Boga. Prepir je dobrodošel.

            Ljudje pogosto mislijo, ali pa se vsaj tako obnašajo, kot bi bil Bog iz masla. Mislijo, da morajo biti z Njim previdni.
            Bog ni iz masla! Predvsem pa ni neumen. Vidi skozi hvalnice
            in mu je jasno, kaj se dogaja. Lagati in sprenevedati se ni ravno po njegovem okusu, raje ima odkrit pogovor, sprejme izbruh nagle jeze in druge znake, da je človek še živ.

            Pa recimo (for argument sake), da ne verjamem v nič.
            Verjamem, da smo vsi skupaj slučaj, in da je naša bujna domišljija samo slučaj. Če je slučaj, potem ni Boga! Če ni Boga, potem nas nihče ne ovira, da bi bili svobodni. Kaj si nismo Boga izoblikovali kot stražarja, ki nam nekaj dovoli, drugega pa ne dovoli? Če ni Boga – ni razloga, da svoji domišljiji ne bi dal prostora, da se razmahne. Dajmo si duška, ustvarjajmo!
            Kdo pa zunaj vidi kaj se mi dogaja v glavi?!

            Recimo, da sem Bog in potem razmišljam kot Bog. Zamišljam si, da
            razmišljam, kot razmišlja Bog. Ali kot bi On razmišljal, če bi obstajal.
            Domišljija mi dela sto na uro… Dajmo najprej rešiti to zadevo z brezmadežnim spočetjem, to me zanima, iščem ali je kaj logičnega v
            tem.
            Recimo, da sem energijska krogla, ki lebdi v praznem prostoru. Sem pač en svetleč »objekt«, kaj drugega naj rečem, energetski naboj
            ali nekaj podobnega. Drugi tega ne vidi, ker drugega ni, sam sem. Obdaja me Tema, a v sebi svetim. Sem Luč.
            Hehe, dobro mi gre. Kaj bomo zdaj?
            Če sem sam, mi je dolgčas, logično. Meni bi bilo. Poglejmo,
            če lahko izoblikujem neka osnovna fizikalna pravila, znotraj sebe. Zavrtim se…
            in nastane centrifugalna sila! To zaznam tako, da z vrtenjem ustvarim gostejše dele sebe v sebi, ki se zaradi vrtenja zalepijo za obod krogle, ki sem jaz! Fino!
            Potem opazim, da lahko potujem v sebi, od sredine proti
            obodu in nazaj v sredino. Kako daleč špotujem, kako dolge so te poti? Saj je vseeno, kdo bo pa meril.
            Sto kilometrov, petsto kilometrov, dva centimetra… kdo pa to določa? Ni merila! So samo moji občutki. Vse je relativno, glede na to, kako se Jaz počutim.
            Potujem torej po sebi in si dovolim postajati v razlilčnih delih sebe. Odvisno, kako se kje počutim! Dobro je. Lahko se premikam.
            Še nekaj opazim. Opazim, da se segrejem, če se stisnem. V
            tistih delih, kjer se razširim, se pa ohlajam. Ha! Poskusim se stisniti toliko, da mi je najprej toplo, potem mi postane vroče in še potem – potem je neznosno vroče! Nato se hitro razširim, da se pohladim.

            Ha, ha, učim se! Hej, znotraj sebe se učim o sebi. Sijajno.
            Pri tem opazim, da sem v nekaterih delih sebe nekoliko raje kot v drugih. Kja to pomeni, da nekje nisem jaz?! Da v sebi nisem Jaz???
            Raje se nahajm tam, kjer se bolje počutim! Pote sem tisto Jaz. Kaj pa ostalo, ki sem jaz, pa ne želim biti Jaz? Kaj pa tam?

            A potem se začnem spraševati, kako pa mi je v tistem delu, kjer me tedaj ni, ko tam ne želim biti. Ali pa kjer sem le nerad. Kakšen sem tam, kjer sem, ko »nisem« tam?
            Kaj pa zdaj?

            Rad mislim, da tisti prostor v meni zaseda nekdo drug. Ne maram, da je kdo sam. Samoto poznam in je ne maram.
            A zakaj tako razmišljam? Da ne bi bil sam! Je to tako težko razumeti? Da bi se lahko z nekom pogovarjal, ki se počuti drugače. Zato.

            Zaradi nečesa, kaj vem zakaj, najbrž zaradi fizikalnih lastnosti delov mene, nekih pravil, ki so še v nastajanju, sem v tistem delu, kjer nisem najraje (raje sem v SVOJEM delu »sebe«!) obnašam drugače, kot se sicer. Ker se tam tudi počutim drugače. Iz tega bodo kasneje nastala NEBESA.
            A ker se tisti del mene obnaša drugače, začenjam verjeti, da
            bi to lahko bil nekdo drug. Bolj pravzaprav začenjam upati, kot verjeti.
            Vznemirjen sem zaradi tega, ta možnost se mi zdi nekaj novega v meni. Kaj takega… če bi imel srce, bi tedaj poskočilo v meni! A vsebina je v nastajanju, le jasne forme še nima.

            Potem se odločim in se podrgnem ob »tisto«. Zanima me, če je
            kdo tam in če je morda RAJE tam kjer je (če je), kot pa sem jaz tam, kjer sem sam najraje.
            Dobim potrditev, znake, da je tako, kot predvidevam. Nastaja
            identiteta. Sicer se vse dogaja v meni, pa,vendar…
            Sklepam takole: posamezni deli mene (sebe) se lahko drugače
            počutijo, kot Jaz in so misleči. Tako kot jaz. Reagirajo na ugodje in nelagodje.
            Znova se podrgnem ob »tisto« in tisto reagira. Pokaže ugodje
            ali nelagodje, odvisno od tega, kako se pdrgnem, grobo ali nežno. Jaz se temu prilagajam.
            Veselje se naseli v tisto, kar bi lahko bilo srce. Ali pri »onemu«
            tudi nastaja takšen center za veselje? Nekaj, kar je ekvivalent mojemu srcu? Če je tako, potem sva si zaradi srca enaka!
            Podrgnem se ob »tisto« na način, da to pokaže veselje – in
            tedaj sem še sam vesel. Rodil sem komunikacijo! Nastaja odnos. Nisem več sam. Nisem sam! Kričal bi, če bi vedel kako : NISEM VEČ SAM!
            Sram me postane, da sem ta del sebe, ki mi povzroča takšno veselje, imel za “tisto”, »ONO«. In tedaj sim rečem: to je ONA, center mojega zanimanja, predmet mojega oboževanja. Njo bom raziskoval, z Njo se bom pogovarjal. Skupaj bova raziskovala, kaj zmoreva! Možnosti se nenadoma razširijo.

            Včasih….. mi gre Njena vsiljiva prisotnost na živce. Njena odvisnost od mene mi je neprijetna, raje bi bil sam. Kja vem, stalno bi visela z mano, meni pa ni vedno do tega. Zato jo odrinem os ebe. Najprej na rahlo, potem močneje, ker še kar vztraja, potem jo udarim tako močno, da se iztrga iz mene in jo sila udarca vrže v Temo, da se izgubi v opraznem prostoru. Tam najprej potuje dokler ni pikica na obzorju in potem izgine. udarec je bil dovolj močan, da izgine, ker je premosorazmeren s tem, kako odveč mi je bila v tistem trenutku. Hotel sem, da izgine in je izginila.
            Dobro, Zdaj bom imel mir.

            Mir traja nekaj časa. Potem traja dolgo (zdaj vem tudi kaj
            pomeni dolgo…) potem – predolgo! Pogrešam jo. Joj, kako jo pogrešam! Pogrešam njeno premikanje, drgnjenje obme… rad bi da se vrne nazaj! Toda kje naj jo iščem? Iskal jo bom, dokler je ne najdem. Moram jo najti!
            Rekel ji bom: oprosti! Oprosti mi, nikoli več te ne bom tako močno odrinil od sebe, našla bova druge načine, kako rešiti najine probleme. Pogrešal sem te… tako ji bom rekel, samo naj se vrne!

            Ni je. Iščem jo in blodim po Temi pa je nikjer ne ugledam. Groza me obide. Bom spet sam?
            Sam sem, navadil sem se nanjo, navadil sem se jo imeti ob sebi. Kaj bom takšen, sam s sabo?!
            Srbi in Židi, kadar nekoga prekolnejo ali mu želijo slabo,
            rečejo: dabogda imo pa nemo!
            Natežje je imeti in izgubiti. Težje, kot pa samo nič ne imeti.

            Nenadoma… se na obzorju prikaže drobna, svetleča pikica. Ona
            je! Hitim k njej…
            Srečava se… se podrgneva, vidim, da me jepogrešala vsaj toliko, kot Jaz Njo! Najino vzajemno veselje taste, ne neha se, preraste vse okvire, ki jih ni in zraste v ekstazo! Potem, ko vidiva da sva drug drugega pogrešala, tudi ekstaza ne more več ostati znotraj sebe, zniotraj naju, naju in – eksplodira v orgazem! Nekaj, kar
            še ne poznava. To je tako čaroben občutek, da zaznamuje začetek nastajanja Vesolja. Ne moreva se premagati, ne moreva se zadržati ne vzdržati – eksplodirava! Sledi orgazem za orgazmom in obliva naju Svetloba, kot je prej še ni bilo. Nenadoma se med nama pojavi NOVO BITJE. Rodila sva Srce.
            To je Najino skupno SRCE.

            Rodilo se je Srce Vesolja!!!

            Najin otrok. Kako naj to opišem….

            Ljubezen JE!

            ****
            Takole vidiš deluje moja domišljija. V Vesolju, ki je brez Boga, ga jaz ustvarim.
            Tako sebi razložim rojstvo brez prisotnosti fizičnega telesa, ko telesnosti še ni bilo. Telo je prišlo kasneje, ko ga je Stvarstvo
            potrebovalo in ga je Mati ustvarila, ker je osmišljalo Njene Prve Sanje iz katerih je vse nastalo. Ona je MOJA ŽELJA!
            Želja je iz sebe VSE rodila.

            Toda tako je vse Vesolje nastajalo samo v moji domišljiji.
            Boš rekel, da sem nor, neumen in naiven.
            Jaz bom pa rekel, kdo pa tebi brani, da si izmisliš drugega
            Boga, boljšega, takega, ki bo tebi po volji. Potem se z njim igraj (ali pa z Njo, kakor te je volja) in ustvarjaj svoje lastno Vesolje, potem ga pa deli z drugimi, ki jih imaš rad, in bodi zanj in zanje odgovoren!

            Če jih imaš rad in če imaš koga rad.

            Nekateri ne marajo domišljije, še posebno ne, če je ta svobodna,
            da dela kar hoče. To je povezano z Odgovornostjo. Ljudje so neradi odgovorni, pravzaprav naredijo vse zato, da ne bi bili odgovorni.
            Bog bi bil, predpostavljam, tisti, ki je odgovoren za VSE ustvarjeno. Če ga ni, potem ni za vse to nihče odgovoren.
            Jaz pa sem pri sebi opazil, da sem rad odgovoren za to, kar ustvarim. Pa čeprav je vse samo v moji glavi. V domišljiji. Bolje se počutim, kadar sem na »svojem« pravem mestu. Predvsem pa s tem, ko tako ustvarjam svoje Vesolje, razumem odnose v njem, ker vem od kod nastajajo in zakaj se razvijajo. Laže razumem svoja dejanja, vsa sedanja in pretekla in sem za vsa odgovoren! Za sedanja kot za pretekla.
            Zakaj torej ne bi smel ustvariti Mojega Boga? Če ga pa ni! Kdo pravi, da ga ne smem roditi, če ga (še) ni? Rodim ga in JE.
            Če ni – BO!
            Saj sem ustvaril SAMO Odgovornost. Kaj pa je to takega.

            Izmislil sem si Smisel, logičnost dogodkov, povezavo med
            vzroki in posledicami, odgovornost zanje in Namen! Pazite: Izmislil sem si Odgovornost. Ne Krivde.

            Samo to. Kaj je tudi to, kar sem tu naštel, ateistu odvečno, tako kot mu je odvečen Bog?

          • avtohtoni neandartalec

            Verjameš ali ne, jaz dejansko preberem tvoje proste spise, ker sem velik ljubitelj znanstvene fantastike ;)
            Dobra astralna potovanje še posebej pozorno preberem, ker če ti padeš not, potem si lahko besedilo vizualiziram kot nadaljevanko na televiziji in dobim podoben občutek kot bi bral roman. Potovanja v času in alternativn dimenzije v vojaško policijskih džamajerijah niso kar tako nezaželjene, tudi naša oblast je najprej dol zaprla vaške kimematografe in razgnala umetniško sceno, da si ljudje ne bi začeli domišljati alternative. Zato je naša scena skrajno bedna in imajo taka metafizična razmišljanja še neko dodano primerjalno prednost na sicer ogromnem in sestradanem trgu, ki je sit klišejev in stereotipov. Konec mi ni bil všeč, suspenz bi lahko zaključil z neko meditacijo, vidva sta pa kar Boga ustvarila in občutila neko zadovoljstvo v sklenjenem animalnem krogu. Preveč dobro si opisal podavestno mehaniko, saj tega je preveč, neprestano ohnavljamo isti kliše, počasi postajamo podobni mravljam, tudi okolje je začelo postajati podobno mravljišču. Eh, saj veš kakšni smo fani, kadar preberemo donro razmišljanje, smo še bolj razočarani, da ni popolno, na ostalo ponudbo itak čisto pozabimo, vsi bi radi videli kar je ta hip najbolj popularno ;)
            Me razumem ljudi, ki gledajo Kmetijo, priznam, saj zato verjetno nima denarja in derem v prazno, vseeno imam občutek, da me bo bukov hlod prej razumel in nekaj naredil, ne vem, zahteval boljši šov, karkoli, kot oni.
            Motiš se, če misliš, da sem ateist, pri nas namerno zanemarjamo pomen deizma na Slovenskem, ki se nekako ni vsedel v našo nacional socialistično revolucijo, čeprav je bil temelj vseh pravih socialističnih revolucij. Saj to sem pisal v zgornjem komentarju, kako se je Slovenija izognila Darwinu, Voltaierju in Freudu, raje so se zatekli nazaj k kanibalizmu in nekrofiliji, izbrali so manjše zlo, bi lahko rekli. Deisti so si skušali obstoj Boga razložiti z razumom in opazovanjem narave, ki vključuje tudi priročno opazovanje samega sebe, prišli so do spoznanj, da je zelo malo verjetjo, da bi nekaj takega kot Bog, napisal eno samo knjigo in pričakoval od ljudi, da ga bodo z molitvenim jamranjem priklicali na pomoč kadar se jim bo sranje zazdelo dovolj resno. Očitno ne deluje tako, vendar tudi ni dvoma, da smo živi in mora obstajati nekaj v realnosti narave kar je omogočilo ta brevezen in popolnoma nepotreben čudež. Ateistična sekta je obupala nad celim konceptom, ostali se pa še kar naprej borimo. Ateizem je vera, da je lahko svet kot ga poznamo edino na tem planetu, nastal tudi spontano, brez posebnega namena, z znanstveno metodo eksperimentalno dokazujejo, kje vse Boga zagotovo ni in se lahko to vsakdo prepriča, ata deist bi jih verjetno vprašal, kaj za Vraga potem pravzaprav počnejo, z zanikanjem Boga se ga učijo nadomestiti, ko jim nove tehnologijo omogočajo rabo božanskih veščin. Taki verskih fanatikov ta svet še ni videl nikoli prej v zgodovini.
            Klasični deisti so samo to, Bog sta narava in razum, sodobni deisti se delijo pa na vroče in mrzle, topli bratje verujejo, da je Bog še vedno prisoten in dejaven v neki formi, v smislu klasičnega deizma, kjer je skrit v “manjkajočih členih” oziroma v razpokah toka razumne misli, oni bolj kul pa molijo, da je Bog dokončal svoje stvarstvo in nas prepustil evoluciji njegove mehanike, svet je tak kot je popoln in je potem na njemu tudi vse v najlepšem redu.
            Mi smo vsi otroci komunizma, prave fevdalne in inkvizicijske religioznosti praktično ne poznamo, tradicija se je med totalno vojno povsem prekinila, izgubila in izrodila. Namesto krščanskih frakcij, islama, jebrejstva in drugih teoloških misli, smo dobili neko verzijo Korejske Juce ideologije, ki temelji na zgodnjem krščanstvu in budističnih domislicah, zato je bluženje o rimokatolicizmu edino kar poznamo od pravega inštituta. Dejansko si je lažje predatavljati svojega Boga kot spoznati pravega, ki mogoče ni en tak zanimiv, poseben čudak ampak bolj neka fizikalna manifestacija, ki poleg živega, zajema še neprimerno širše manifestacije… inteligentnega? Vesolje ni popoln kaos, povsod vidimo isti red, to je problem, in očtno onstaja neka evolucijska količina, zaradi katere si ga lahko celo predstavljamo in se ga zavedamo, čeprav mogoče le temporalno. To se meni zdi precej inteligentno, za kup kamenja, ki zgolj neskončno pada proti navideznemu dnu in med tem spreminja agregatna stanja. Kako globoka je v resnici zajčja luknja, mogoče labirint obstaja samo zato, da nam med prostim padom ni dolgčas in itak ne zaznavamo nič resničnega. Mogoče pa samo jaz padam in vidim take kataklizmične sile, vam v nebesih se seveda zdi, da se vzpenjate, neznosno lahkotno lebdite proti svetlobi. Že to me utrjuje v veri, da si lahko predstavljamo popolnoma različna stanja zavesti, svet brez Boga ne bi toliko kompliciral.

          • avtohtoni neandartalec

            Pozabil sem posebej omeniti najbolj pomembno, kar ne znam dovolj poudarjati, da bi ljudje opozorilo vzeli smrtno resno, danes obstaja tehnologija, s katero ti lahko sodobni fašisti pogledajo v glavo in vizualizirajo tvoje misli, pa se tega sploh me boš zavedal. Mogoče ti bo samo malo šumelo v glavi, zvonilo v ušesih ali kaj takega, zaradi interferenc, pa ni nujno.
            Sem gledal pred par mesecih popularno debato ma Science festival, zelo dober kanal na Youtube, kjer se znanstvena elita pogovarja o trenutnem razvoju znanosti in pokažejo tudi delčke resničnih eksperimentov. Vsakdo se lahko prepriča, da tehnika deluje, vendar se sprenevedajo, da je še v zgodnji fazi in ni denarja za izboljšave. Oni ga res ne dobijo, ker so ti znanstveniki samo droni, vojska ozirom zasebne korporacije pa, tehnika je neprimerno bolj razvita kot kažejo. Skrivajo zato, ker je to orožje bolj nevarno od atomske bombe, tudi razvoj je bolj skrit, čeprav že prodajajo mobilne naprave in predlagajo, da bi se skenerji možganskih valov namestili v hipermarkete in strogo varovane prostore, kjer bi pomagali potrošnikom izbirati celo med proizvodi, za katere se sploh ne zavedajo, da po njih podzavestno hrepenijo. Druga uporabna funkcija je pa varnost, če bi kdo samo pomislil na kaj slabega, je to že prvi indic o zločinskih namerah in kriminalnem umu.

          • dob

            Mene ne skrbi preveč, kako kdo jemlje moje spise, kakorkoli jih vzame, je zame dobro.
            Namreč! Ne berejo možgani, temveč bere TELO.
            Oči berejo, spustijo besede mimo kontrole možganov in te padejo v telo. To je moj namen.
            Možgani itak nič ne razumejo. Filtrirajo, bojijo se, ne zaupajo…
            Telo pa razume brez filtra.

            Civilizacija je sebe zgradila okrog splošnega mnenja, da so možgani, ker so v glavi, pomembni, ker je to vse, kar misli. Da pa preostanek človeka ne razmišlja.
            Ali, kot bi se izrazil eden od kriminalcev iz Nixonovega kabineta udeležen v prisluškovalni aferi Watergate v ZDA: you grab them by the balls and their minds will follow.
            V prenesenem smislu to pomeni, da je telo ujetnik, možgani so pa preparirani, dresirani, indoktrinirani, naučeniZato ti nekdo poveljuje, ukaže. Stisne te za jajca in ti mu slediš, ker ne moreš drugače. Telo je ujetnik prisile.

            Finančna kriza je znak, da možgani nimajo več kam s tem kar znajo in kar so se bili sposobni naučiti. Omejeni so, manjka jim znanje, ki ga ima Telo.
            Meni se je to že , takšno “sesutje možganov”, kot je bila finančna kriza 2008! V zgodnjih osemdesetih se mi je to zgodilo, zato razumem, kaj se na planetu zdaj dogaja.
            In tedaj sem videl, koliko je vredno tisto, s čimer so nam napolnili glavo. Če bi od tistega bil odvisen, bi tedaj umrl; k sreči je Telo prevzelo vlogo in me rešilo. Dalo mi je razumevanje tega, kaj smo in kaj zmoremo, ako se je zgodovina začela in zakaj gre tako, kot gre. Stvari so logične in ne slučajne.
            Tisto, kar so nam vlivali v možgane, pa ni dosti vredno. Je samo obramba bolnega sistema.
            Ubogi možgani!
            Ko bodo postali del telesa, bodo šele dobili svojo pravo vlogo v organizmu življenja! Telo zdravi. Telo je Zdravnik!

            Nekaj po letu 2000 sem bil v stiku z ljudmi v ZDA, ki pravijo, da kanalizirajo Boga. Sebe njihov Bog imenuje Spirit God!
            Ne zanesem se na »Boga«, ki ga nisem sam rodil, kurc, ne poznam ga, ne vem kaj hoče, kako razmišlja in zakaj razmišlja kot razmišlja. Moj Bog je drugačen od teh, ki jih imam na razpolago in ki sem jih do zdaj videl pri drugih. Niso po mojem štampu!
            Zato sem previden s tujimi “Bogovi”.
            Z Mojim Bogom je drugače: Sam sem ga rodil, pozna me, zanj sem odgovoren, eden o drugem vse veva. Kdo pa je od vernikov odgovoren za svojega Boga?! No, jaz sem za Mojega Boga odgovoren.
            Od njih – nobeden. Uporabljajo ga za izgovor, ko pobijajo ljudi.

            Jaz odgovarjam za Mojega Boga! On je moj sin, moj otrok. Oče odgovarja za svojega otroka, mar ne?! Če sin razbije šipo sosedu, gre oče tja in poravna škodo, ki jo je naredil sin.
            Odgovarjam za Mojega Boga, razumem ga in stojim za njim. Ni je stvari, ki je o Njem ne bi vedel, ne On o meni.

            In ker je Bog EDEN, sem napisal email in postavil nekaj vprašanj Bogu tistih ljudi, ki sebe imenujejo za “The Channelers”, ki kanalizirajo »od zgoraj«. Moj Bog je SPODAJ.

            Jaz kanaliziram Boga, ki je Moj in je od tu. Je v Materiji. Jaz jo oživljam. Narejen je iz ilovice človeškega telesa. Je z nami. Ni daleč, ker je v nas. Easy to reach. Ne rabiš telefonista, ne posrednika. Tu je! ni izgubljen nekje v Nebesih, kjer je nedosegljiv, ko ga rabiš. Ne potrebujem vsemogočnega Boga, temveč takšnega, da me razume in da ga jaz razumem. takšnega očeta sem potreboval, pa ga nisem imel, ker ni razumel, da ne potrebujem vsemogočnega očeta, temveč normalno človeško bitje.

            Praktično sem jim ozmerjal Boga. Žalitev brez primere! Pričakoval sem udarec nazaj. Toda.

            Toda, udarca ni bilo.
            Bilo je pa nekaj drugega! Tole je samo en izsek iz tistega, kar se je
            kasneje sprevrglo v pogovor, ko so The Channelers dodali odgovor svojega Boga mojim vprašanjem oziroma komentarjem. Moj tekst je pisan brez narekovajev, njihov Bog odgovarja v narekovajih, da bo razumljivo kdo kaj govori:

            Začnem jaz:
            I am with my body, not with you. You can come to my home (Body) anytime you want, but if you want me, you’ll have to learn to
            accept my body. I will not allow you to make a fool out of what’s always meant home to me. Teach me to understand reality, not to perform some new miracles. Make my body proud, make him the Master of the World he lives in, not a slave to serve some higher purposes he doesn’t understand. He is my highest purpose, not you!

            Tole je odgovor:
            “Amen. Although not long ago it wasn’t this way, you and I are now in agreement here. Very soon Body will have the power you wish to manifest what you truly desire. It is my desire that magic return now to Earth, and that humans be empowered to embody the totality of
            both Spirit and Will in the union of wholeness.

            “Miracles, however, will also be part of the new era on Earth. Neither the Mother nor I expect that you will want us to disappear
            completely from the realities you inhabit. We will remain here unembodied at the level of pure essence as well, when you rest and play and are otherwise being non-parental. In this way we’ll support your free will manifesting with the miracles of grace and synchronicity… so you may relate with peers in wholeness, while preserving everyone’s free will.

            “Love will be here as well… in our union as unmanifested Heart. And the songs of our Love’s presence will be in the air, for any Heart to hear, inspiring and supporting your Creations.

            “Those who are working on the healing will be contacted by Body soon on the inside, if not already. The channelers will be interpreting Body’s Spirit, the Father of Creation, and Body’s Will, the Mother of Creation. Body has two genders, male and female, and two kinds of essence, Spirit and Will. Understandings from each of these points of view and their balance points are crucial to the healing work.

            “Thank you very much for putting forward your allegiance to Body. And for advocating so well for the true Healer of Creation. You are helping lead Spirit home.”

          • avtohtoni neandartalec

            Kvantne mehanike se ne da razumeti, vprašanje je zakaj kvantni pojavi nimajo neposrednega vpliva na relativna razmerja v našem makro svetu, ki je še kako predvidljiv in določen.
            Zanimivo vprašanje je recimo kaj je v resnici prostor, je to zgolj matematična dimenzija ali fizikalna količina, ker če je mogoče formatirati praznino… potem lahko ustvarimo poljuben čas prostor, s čisto drugačno, unikatno fiziko.

          • avtohtoni neandartalec

            Marsikaj lahko mirno prenesem, ampak božične pesmice in filmčki me spravijo pa na sam rob obupa.

          • indijanka

            Osho pa je rekel, reka uporablja oba bregova. Na videz sta ločena, spodaj sta spojena. Dob je ezoterik tega portala.

          • tohuvabohu

            Ja, vem. Kaj pa morem, če sem alergičen na take pojave. Pa dobro, naj se grejo svojo ezoteriko, ampak naj gredo raje nekam v puščavo, normalnim ljudem naj pa dajo mir.

          • indijanka

            Sama sem “voda”. Potrebujem oba bregova. Zato Dobova razmišljanja z zanimanjem preberem.

          • tohuvabohu

            Saj jih tudi jaz. Rečem si, morda je pa le kaj notri, upanje crkne nazadnje. Potem pa se tepem po glavi, kaj mi je tega treba.

          • indijanka

            :) vem. Zame gre za iskanja, kjer se prepletajo srce, duša in razum. Zato se jih vsak lahko loti le iz sebe, s tistim, kar je tebi lastno. V trenutkih, ko se prebujaš, se počutiš trapasto. Zato je pot dolga. Ko se sveta dotakneš, pa začutiš ljubezen in notranji mir. Meni je pomagala Indijanka. Strnila je vsa moja hrepenjenja od malih nog. Ti boš poiskal svojo pot. Dob nam odkriva svojo. Z njo svoje srce, dušo in razum. Zato je potreben strahovit pogum :)..saj veš to?

          • neny

            Indijanka ni vsak za iluzije. Lahko pa v njih najdeš odrešitev, vsekakor. On je na pravi poti brez kvazi.

          • neny

            Osho? Groza od “gnoze”. Še o ezoteriki ne ve nič, nakladač.

          • avtohtoni neandartalec

            Osho je bil v osnovi hindujec.

          • neny

            Kot je o njej pisal sam Freud, združuje psihoanaliza tri vidike: raziskovanje, teorijo in zdravljenje. Podobno kot pri drugih področjih znanosti se vsak od teh vidikov stalno razvija.

          • tohuvabohu

            Kakšno zdravljenje, Bog se usmili. Freud in Jung, še bolj pa njun dedič Lacan, so znali “pozdraviti” le stare dame, če jih je tiščala denarnica. To nima nobene zveze z znanostjo.

          • neny

            Ja zdravljenje se začne, ko človek sprosti določena čustva, da ga ne tlačijo več. Recimo. Da je posredi predvsem denarnica je pa logično. .:)

          • tohuvabohu

            Čustva imajo svojo naravno vlogo. Manipulacija z njimi lahko samo škoduje.

          • neny

            To je tako prekleto res…v smislu manipulacije. Strokovna psihoanaliza ne more toliko škodovati, kot lahko škodujejo ostale tehnike brez prave podlage. Ljudem požirajo denar na raznih kvazi seminarjih, da se ti meša.

          • tohuvabohu

            Vse te “tehnike” so larifari, vključno s frojdizmi. Edini namen je cufanje denarja lahkovernežev.

          • neny

            folk pa ne skuži in izgleda da nikoli ne bo.

          • tohuvabohu

            Če jih nasede samo 5%, je to ogromno.

          • neny

            si pa zelo skromen. Realna številka je vrtoglava.

      • dob

        Ne. To je le moja razlaga “črnega petka”.

        • neny

          haha…sam si napisal tak spis, da še Vodeb nima pojma.

          • dob

            Sem še dodal ker je manjkalo. Disqus namreč včasih prekine pisanje in ga ne morem več dobiti nazaj. Zdaj je tako, kot sem si tekst zamislil.
            Vodeb ima vse elemente, da zloži Zgodbo. Nikjer ni zašel, ravno narobe! Ta človek ima srce.
            Hvala, da si prebrala, neny.

          • neny

            ja ima srce….hm – srce imamo vsi, kljub temu pa določena srca nikoli ne gledajo na akcije. -:)

        • indijanka

          https://youtu.be/WU2e0W40U0U mogoče to na spada v ta konteks ali pa celo, ker je risankam vrnila srce. Najlepša risanka.

      • dob

        Tole, da je parkelj Miklavžev sin, je precej bolj res, kot si lahko zdaj predstavljaš.

        • neny

          potrošniški. – ;)

    • neny

      Opažam, da si dopolnil novelo. Ker že omenjaš Pilatusa in njegovo krivdo. Historično je izvrševal dolžnost, krivda pa je kolektiv – na, kot piše zgodovina.

      • dob

        NI Krivde, Krivda je Luciferjev izum in orodje, s katerim manipulira s človekom. Trenutno je Krivda bog na planetu namesto Boga.

        Odgovornost in Krivda se izločata, ker ne moreta obstajati hkrati in na istem mestu.
        Krivda je samo “zmrznjena” Tema, ki vztraja proč od Zavesti in je kot takšna nespremenljiva, ne pozna evolucije. Zato ne more nikamor, ne premika se, ostaja samo Krivda. Crekev je denimo ta problem reševala s spovedjo. Ni napačen, a ni popoln v razumevanju smisla postavitve Odgovornosti proti Krivdi. že s tem, ko zahteva župnik kazen, pomeni, da spoštuje inštitucijo krivde. Razume jo natanjko tako, kot hoče Lucifer! Igra njegovo igro.

        Krivda seveda zahteva kazen, medtem ko odgovornost kazni ne pozna. Odgovornost je na strani Življenja in se uči. Ko se ozre, ne vidi Krivde, temveč učenje iz napak.
        Resničnost torej Odgovornost drugače interpretira od krivde! Krivda je sploh ne interpretira, temveč išče žrtve, da jih pobije. Tako se krivda (o)hrani. Pravni sistem je zaliman Luciferjev manifest iz katerega ne moreš več!

        Krivda zahetva kazen, kazen zahteva žrtev. Žrtev nikogar ne zahteva, ker zahteva samo sebe!
        Ostali, ki so priče temu nesmislu, stojijo nad truplom in že kujejo naslednje maščevanje. To jih žene naprej (nazaj), krog se samo ponavlja: maščevanje, to zahteva povračilo, povračilo spet zahteva žrtev… Krivda, krivda, nova krivda, kazen, žrtev, maščevanje, nova kazen, nova žrtev, novo sekanje glav, nekje vmes ponujanje svoje glave (samožrtvovanje). Lucifer se pa smeji!

        Ljudje mu sami skačejo v lonec, Cerkev sama jim pravi, naj skočijo vanj, da Bog tako hoče, da nas tako kaznuje. Da je življenje sveto le, ko se žrtvuje. Luciferju nič ni treba storiti, mi vse sami storimo zanj.

        Tako se nikoli ne neha. Ta prekleti vzorec sčasoma postane vzorec obnašanja, nato kultura, civilizacija, kultura, bonton, način življenja – vse je zgrajeno na fantomu Krivde!
        Skratka, naše Življenje tako postane samomor s padalom.

        Mati Vsega v Vesolju si ni Življenja tako zamišljala. To sranje, ki ga zdaj prenašamo, se bo mora nehati. Človeku je namenjeno vse kaj drugega kot pa to, kar zdaj živimo.

        • neny

          konkretno: zato je treba dat v jasli sonce, namest trupla. -:)

        • avtohtoni neandartalec

          Sodobno krščanstvo izvira iz Irana, to je perzijski zoroastrianizem, ne pa izvorna hebrejska Kabala.
          Spopad dobrega in zla, večno življenje v raju, ki bo nastal po smrti, to ni izvorno krščanstvo.

          • dob

            Pa kva pol! Če bi se jaz v šoli zgubljal s tistim, kar so me tam učili, bi bil zdaj slep in gluh. Tako kot vi.
            Msiliš, da mi je kaj mar za demokracijo?!
            Jaz Mojega Boga ne prodajam, nisem del akademske sfere ne religijske meniške inštitucije. Nikomur nisem odgovoren razen Resnici! Ta je pa odgovorna samo mojemu Srcu in nikomur več.

            Jaz Resnico sam delam! Boli me kurac kaj je izvorno krščanstvo in kaj je bilo v Iranu takrat pa takrat. Ali pa nikoli.
            Zjutraj vstanem in naredim vse novo: Novo krščanstvo, novega Boga, novo Zgodovino, novo Zgodbo – vse delam novo! Vsak dan, če je treba.

          • avtohtoni neandartalec

            Bravo, odlično, najraje bi ti zaploskal, točno tako, Boga bomo prej ali kasneje priklicali v našo skupno realnost, in sicer že samo zato, ker je tako dobra ideja.
            Prodajal se bo kot sveže žremljice.

      • avtohtoni neandartalec

        Pilatova dolžnost je bila opraviti tudi postopke in poizvedbe, ki bi šli Jezusu v korist.

  • neny

    Analci kupujejo tud v akcijah? Spar kartice itd..

  • tohuvabohu

    Vodeb je prepričan, da je (psiho)analiza povezana z analno odprtino, hehehe. Siromak ne loči grščine od latinščine. Pa to še ni najhujše.
    Če že mora srati klamfe na svojem frojdovskem terenu, naj raje pusti pri miru ekonomijo, o kateri očitno nima najmanjšega pojma.
    BTW, kdor Edipu reče Ojdip, mora tudi ekonomiji reči ojkonomija.

    • neny

      Ojdipus, tebanski kralj… ?

      • tohuvabohu

        Ja, Jokasta pa kraljica. Mi uporabljamo latinsko transkripcijo (oi–>oe–>e), zato tako. Pa bolj prav bi bilo tebski, trojski itd. Germansko obrazilo -an je pri Slovanih -ski.

    • avtohtoni neandartalec

      Naravo povezuje prehranjevalna veriga, med katero spada tudi iztrebljanje. Organsko in neživa materija sta dve različni stvari.

      • tohuvabohu

        Zakaj odgovarjaš, teleban, če se ti ne sanja, o čem govorim. Vodeb ima vsaj nek miselni sistem, čeprav je še tako čudaški, ti si pa svetovni prvak v bruhanju nesmislov.

        • avtohtoni neandartalec

          Kaj ti nuca, če ima gospod Vodeb jasen koncept, če itak nič ne razumeš?

          • tohuvabohu

            Ne razumem samo tega, od kje se jemljete kreteni s takimi butastimi pojmi.

  • dare326

    Izhodišče je popolnoma mimo – 180 stopinj mimo. Na razprodajah kupujejo tisti, ki si ne morejo privoščiti predanalnih visokih cen in sem ter tja kakšen skopuh. Iz zapisanega sledi, da so vsi reveži analci. Vsi novodobni penzionisti, ki jih je nategnil Karel Kahel, so tudi analci. Razen prvoborcev in devetomajskih partizanov z dvojnimi penzijami. Vse delavke in delavci, ki so jih nategnili tranzicijski komunisti/kapitalisti/tajkuni so tudi analci. In dobili so direkt finger analno. Ne samo iz Kahel drek faze ampak tudi iz družbene tranzicijske drek faze. Vodeb, zbudi se!

    • avtohtoni neandartalec

      Odvisno, če gre pri analcih za čredni nagon ali osebne vizije, revež je prisiljen čakati ma ugodno ceno stvari, ki jih rabi za uresničevanje svojih intimnih želja, pravi analec tekmuje za družbeni status in kupuje stvari samo zato, ker mu omogočajo prestiž v njegovem socialnem okolju, ki nima veze z njegovimi pristnimi potrebami in iskrenim hrepenenjem po doseganju zastavljenih intimnih ciljev.

      • dare326

        tisti ki kupuje za prestiž, ne kupuje na razprodajah!

        • neny

          običajno res ne, so pa izjeme.

        • Tanja Bor

          Ne drzi. Nakupovanje na razprodajah je druzaben dogodek, ki je lahko tudi prestiz. Tako kot cakanje na iphone ali Harryja Potterja.

          • neny

            velja sam za mularijo – žur.

        • avtohtoni neandartalec

          Kupovati kar se razprodaja je prestiž.

      • neny

        razprodaje niso samo ob črnih petkih. Pomen, da so analci vsi, ki kupujejo cenejšo robo. -:), čemur se je Vodeb izmaknil, vendar se ne da.

  • avtohtoni neandartalec

    Analna psihoza se je uveljavila tudi v ljudskem izročilu, nekaterim ljudem rečemo, da so riti, in pri tem ne mislimo na homoseksualni seks ampak, da taki skrbijo samo za svojo rit.
    Zanimivo pri tej psihopatologiji pa je kaj motivira riti, da so taki egoisti, sami zase mislijo, da so njihove kompulzivne potrebe proizvod lastnega ega, v resnici jih manipulira peščica korporacijskih strokovnjakov za propagando, ki znajo vsiljevati svoj produkt kot javni interes.

  • avtohtoni neandartalec

    Odlična kolumna, ki vsebuje bistveno več zelo pomembnih informacij kot se zdi na prvi pogled. Tudi meni ni jasno kako bi se dalo na kratko zajeti tako komplicirane procese razvoja znanosti o človeku, na tako malem prostoru. Težko je razumeti že, da znanstvena metoda pred 300 leti še ni obstajala, pred 100 leti pa so bili ljudje obsedeni z zlobnimi duhovi in so trpeli zaradi karmičnih grehov preteklosti, ker še niso poznali duševne stiske in psihoz. Danes se lahko temu samo smejimo, ker se nam zdi samoumevno, čez celotno človeško zgodovino pa niti približno ni bilo tako.
    Freud je bil zame povprečen znanstvenik, ki je ustvaril mogoče celo najpomembnejšo znanje v zgodovini, za svojo analizo človeškega duha, si zasluži celo višji status od Einsteina in Tesle. Dokazal je, da duša kot taka ne obstaja, zato ne moremo biti obsedeni z nadnaravnimi silami ampak tako deluje mehanika iluzije zavesti. To je prava svoboda, s katero nas je Freud odrešil večnih ciklusov dobrega in zla ter pokazal pot iz nevzdržnega mazohističnega trpljenja, zato je za človeštvo vsaj tako pomemben kot je bil Jezus.
    Tisočletja je bila v krščanskem svetu Biblija edini izvor vsega znanja, danes se lahko smejimo preprosti Freudovi naravni logiki, isto kot ne moremo razumeti pomembnosti Voltairejevih prostih spisov ali Darwinovi teoriji evolucije življenja, ki so bile do nedavnega zgolj domena nadnaravnih sil in okultne mistike. Darwin je stvarstvo vzel Bogu, Voltaire je ločil cerkev od države, Freud pa je človeka rešil pred Hudičem in ga povezal nazaj z naravo. To je znanost.

    • avtohtoni neandartalec

      Zakaj omenjam te tri velikane, pomislimo o kakšnem procesu se sploh pogovarjamo. Potrošništvo nam omogoča industrijska tehnologija, ki se ke razvila iz preprostih orodij, obstaja lahko edino v povezani, organizirani civilizaciji, vodijo ga pa zavedni in nezavedni človeški nagoni.
      Voltaire je naredil nekaj čudovitega, njegove debate z najvišjimi avtoritetami tistega časa je treba videti v luči celotnega deističnega procesa, kaj pa je bila cela debata drugo kot prva resna psihoanaliza, ki je omogočila pojav znanstvene misli, ta pa je zanetila največjo revolucijo v zgodovini človeštva in ustvarila sistem vladanja, ki jih poznamo danes. To ne bi bilo mogoče, če Voltaire ne bi s svojimi argumenti prepričal filozofov in mislecev, papeža in kraljev, da lahko mavaden človek postavlja razumna vprašanja, ne glede na ceno, ki jo je plačal v inkvizicijskih zaporih in mučilnicah, iz katerih so ga naposled morali izpustiti, ker njegovih hipotez ni bilo več mogoče zanikati. Naj zaključim, da ga v njegovem času ni bilo kralja, ki si ne bi želel v živo videti velikega Voltaierja in se ne bi počutil posebej priviligiranega v njegovi družbi ter uživali v njegovi satiri. Voltaiere je bil samo avatar Francoisa-Marie Aroueta, skromnega Pariškega fantiča in jezuita, s katerim je poosebljal njegovo trmasto odločnost, da nihče ne bo delal iz njega norca, niti Bog osebno. To pomeni uspešno razrešiti analno fazo, zanj bi lahko rekli karkoli, ampak zahrbtna, egoistična, hinavska rit zagotovo ni bil.
      Za razvoj psihoanalize, je kritično izpostaviti delo Edvarda Berneysa, ki je utemeljil moderno propagando oziroma odnose z javnostjo, kot temu psihološkemu procesu rečejo oblast in korporacije. Največji Edwardovi dosežki so bili, da so začele kaditi tudi ženske, kar je podvojilo zaslužke tobačne industrije, da so ljudke začeli jesti špeh in jajca za zajtrk, kar je povečalo prodajo svinjine in da se Američani radi bojijo komunizma, s katerim jih neprestano strašijo kapitalisti.
      Ženskam je rekel, da me kadijo ampak prižigajo baklje svobode, ko si zastrupljajo pljuča isto kot moška goveda, zbral je 5.000 elaboratov debeluhov, kjer so strokovnjaki trdili, da je obilen zajtrk pomemben zato, ker telo med spanjem porabi hrano, komunizem je zatiral pa tako, da je neprestano nabijal o njemu in strašil volilce, da zaradi kapitalistov nimajo nič, potem bodo prišli pa komunisti in jim vse pobrali.

      • avtohtoni neandartalec

        Ne obstaja dober razlog, da nekaj ne bi kupili, če je cena zelo ugodna in stvar lepa. Če bi se morali zgovarjati, da je ne rabimo, potem bi se zavedli, da v bistvu nimamo razloga zakaj si jo želimo in je tudi zelo malo verjetno, da se nam jo bo kdaj ljubilo uporabljati. Torej smo dolgočasni in brezvezni.

        Berneys je odprl Pandorino skrinjico, ki jo je stric Freud komaj zaprl in zakopal, ne gre samo za stimulacijo bioloških nagonov potrošnika s propagando ampak za samo bit človeka. Smo individualna ali socialna bitja? Smo ena neodvisna in svobodna celota ali zgolj še en kolešček v biološki mašini? Oboje naenkrat mogoče?
        S takimi vprašanji sta se mučili Ana in Melanija. Kleinova je trdila, da se človek že rodi kot duševno razvejana celota, medtem ko je Ana Freud poudarjala, da se rodimo sami, brez občutka kolektivne pripadnosti, ki nam jo mora šele privzgojiti neka avtoriteta. Stric Berneys pa je iz tega sklepal, če človek šele postaneš, potem se da z egom poljubno manipulirati. Manipuliran subjekt potem nezavedno vpliva na sfero odločanja, na katero projecira inducirane želje in frustracije, korporacije lahko torej s svojimi brandi posredno vplivajo na demokratično izvoljeno oblast in tako še več zaslužijo. Kolektivno nezavedno je nenazadnje fenomen evolucije, skozi katero je človeška vrsta socialno mutirala v današnje potrošniško stanje zavesti.
        Glavni razlog za indoktrinacijo ni samo vprašanje avtoritete oblasti, gre za zelo praktične potrebe vsake družbe oziroma naroda. Temeljna prednost civilizacije je masovna proizvodnja dobrin, potrebnih za obrambo pred naravnimi katastrofami in vojnami, nagon po preživetju sili ljudi, da proizvedejo čim več uporabnih snovi in predmetov, ki jih bodo rabili zaradi kaosa in masovnega uničenja. Kako ljudi pripraviti do kopičenja zalog v času blaginje in miru, to je pa umetnost. Lahko pride prav, vsi to imajo, ve se kaj je najboljše, to so recimo pristopi k uspešnejšemu plasiranju proizvodov, ki jih je izumil Berneys. S poudarjanjem individualnosti in osebne svobode, oblast gradi in utrjuje kolektivni nadego. V primeru katasfrofe je dobro, če leži povsod razmetano veliko uporabnih snovi in predmetov, z njimi si posameznik viko lažje pomaga kot če bi moral sam vse ustvariti iz gole narave, zato je potrošništvo pozitivna filozofija. Indoktrinacija je v delu, ko so nam na razpolago proizvodi, ki jih ne potrebujemo oziroma ne ustrezajo našim potrebam. Kar pa je še huje, večina sploh ne ve kaj si v resnici želi, rabijo močno avtoriteto in jasna sporočila, da bodo s posedovanjem določenih fetišev, sanjali nekaj lepega, kar jim bo spremenilo življenje na bolje. To je analno, prvo darilo našega novega nadjaza smo mi sami, polni dreka, s katerim so nas napumpali veliki politični upravljalci družbenega premoženja, ker si nismo upali sanjati svojih sanj.

  • FreedomAndDemocracyNOT

    na crne petke se prodaja pocen roba poceni

  • bednick

    Sem Indijanec.
    Nakupovanje za moškega je nadomestilo za lov.
    Ko prideš domov z vrečko iz Hoferja, je občutek tak, kot bi se vrnil iz lova z uplenjeno živaljo.
    Tole z “analci” je pa bolano.
    Avtor te kolumne pač izhaja iz konstrukta, iz katerega ne more.
    Ujet je v konstruktu, bi rekel Freud.

    • avtohtoni neandartalec

      Kaj pa ženske nabiralke, nakupovanje je bolj podobno vlačenju na kup kot lovu.
      Analna faza je skupna celotni človeški vrsti, vsem sesalcem pravzaprav, indijanci niste nobena izjema.
      Vprašajmo se drugače, za obstoj bitja sta ključna nagona po prehranjebanju in preživetju, ali potem obstaja tudi nagon po iztrebljanju? Seveda ne, iztrebljanje je organska funkcija in ni odvisno od duha, zadovoljitev ob iztrebljanju pa je duševna reakcija, torej obstaja tudi kompulzivna želja po zadovoljitvi oziroma nagrada, ki je v bistvu drek.

      • bednick

        pri tebi sem opazil, da zelo površno bereš druge komentarje.
        obstaja pa tudi možnost, da jih pazljivo bereš, a jih ne razumeš
        preveč si poln samega sebe.
        houk

        • avtohtoni neandartalec

          Ti bom poenostavil, v hipetmarketih loviš ali nabiraš izdelke iz polic?

          • bednick

            “Nakupovanje za moškega je nadomestilo za lov.”

            Nabiranje je nadomestilo za lov!!!!!!!!!!!!!!!

            Madona, si bukov!

          • avtohtoni neandartalec

            Lov pomeni uloviti nekaj, kar noče biti ujeto.
            Pobirati pomeni pobrati nekaj, kar tam leži, kr brez veze, lahko kdo pobere ali pa tudi ne.

            Vidiš, da ti psihoanaliza pomaga, če se potrudiš z debato, samo zelo poenostaviti ti je treba.

  • dež

    “Črni petek” je pri nas pravzaprav vsakič, ko pride poštar s prospekti. “Analci” seveda obstajajo, se mi pa zdi, da jih je čedalje manj, vsaj tistih klasičnih. Je težko nekoga, ki gre vsako jutro po svež kruh in žemljice, ter spotoma kupi še kakšen znižan izdelek iz prospekta, okarakterizirati za analca.
    So pa trgovci izjemno pregnani, tako da se včasih sploh ne zaveš, kakšen osliček izpadeš.

    • ent’č

      Na pošti kupiš nalepko za 0,40 €, ki jo nalepiš na hišni nabiralnik in imaš z reklamami mir.

      • dež

        Hm, smo ravno toliko “analni”, da tega ne naredimo. Večjih negativnih posledic sicer ni, občasno se pa vendarle opazijo kakšna oslovska ušesa ob pogledu v ogledalo.

  • RATATA

    Sovražim razprodaje.
    Kdaj sem prvič v kahljico kakal se sploh ne spomnim. Imel sem jo pa.
    Glede analnosti pa vem samo to, da sem skoraj vak delovni dan v rt nategnjen, ob volitvah pa vedno še posebno vrhunsko na suho.

  • Mojca pokraculja

    So “skopuhi” in SKOPUHI. Prvi so kot pravimo “šparovni” , drugi so težki bolniki. Priporočam ogled TV serije Extreme Cheapskates. Zelo poučno !

  • Aton

    Idealni potrošniki kupujejo program RTV Ljubljana.

  • Ivan Friderik Novak

    Zanimivo je, da se RKC ne oglaša ob “črnih petkih”.

  • južnificirana_si

    nič nimam proti prostovoljni potrošnji, zelo veliko pa prisilni potrošnji, tisti cca. 13 euro mesečno

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!