V Sloveniji mediji krčijo stroške in odpuščajo zaposlene, Washington Post zaposluje nove sodelavce

Fotografija je simbolična (foto: STA).

Washington Post bo v prihodnjem letu v uredništvu zaposlil okrog 60 novih sodelavcev. Časopis posluje letos z dobičkom, prihodke z digitalnimi oglasi so podvojili, za 75 odstotkov se je povečalo število naročnikov.

V letu 2017 bo imel Washington Post v uredništvih zaposlenih 750 ljudi, kar ga bo po tem kriteriju uvrstilo na tretje mesto med časopisi in mediji za Wall Street Journalom, ki ima 1500 zaposlenih, ter New York Timesom s 1307 zaposlenimi v uredništvu. USA Today jih ima 450. Izdajatelj in glavni izvršni urednik Fred Ryan je zaposlene obvestil, da bodo dodatno vlagali tudi v digitalne vsebine oziroma spletno izdajo časopisa predvsem na prenosnih elektronskih napravah. Letos so imeli na mesec povprečno 100 milijonov obiskov spletnih strani. K branosti časopisa je po poročanju STA pripomogel tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, o katerem so obširno pisali. Trump je začasno prepovedal dostop njihovim novinarjem.

Časopis Washington Post je pred tremi leti prevzel ustanovitelj Amazona, Jeff Bezos, in sporočil, da mu gre le za to, da ohrani pri življenju legendarni ameriški časopis, v uredniško politiko pa se ne bo vpletal in tako se je tudi zgodilo. S svežim denarjem so se osredotočili na raziskovalno novinarstvo, v prihodnjem letu bodo ustanovili še eno posebno raziskovalno ekipo za ‘hitro posredovanje’ s šestimi novinarji.

O zaposlovanju v medijih v Sloveniji žal podobnih veselih sporočil ni. Do leta 2014 je bilo odpuščanje redno zaposlenih novinarjev prej izjema kot pravilo. Medijske družbe so zaposlenost krčile  z upokojevanjem. Hkrati so ohranjale obseg medijskih vsebin tako, da so zaposlovale pogodbene sodelavce z enakimi obveznostmi, kot jih imajo redno zaposleni, a z neprimerno manjšimi pravicami in plačilom. Do odpuščanj prihaja zaradi padanja naklad, kar se dogaja tudi po svetu. Res pa je, da padanje branosti, poslušanosti ali gledanosti na Zahodu še zdaleč ni tako strmo, kot je v Sloveniji.  Na ministrstvu za kulturo, kjer na podlagi razpisa sofinancirajo medijske vsebine, ocenjujejo, da medijev v Sloveniji še ni preveč. Je pa pozornost ciljne publike razporejena morda nekoliko neenakomerno, kar pomeni tudi manj priložnosti za kvalitetnejše novinarske kadre. Mediji morajo v sodobnem svetu tekmovati za pozornost končnih uporabnikov z vedno širšim spektrom ponudbe na različnih platformah, čeprav imajo porabniki medijskih vsebin vedno manj prostega časa. Kakovostne in zahtevnejše vsebine so pogosto zapostavljene v poplavi ponudbe z vseh strani, ki tekmujejo za pozornost javnosti. To želijo spremeniti v novem zakonu o medijih.

Branka Jurhar