[VIDEO] Kako je mogoče, da slovenski otroci v Argentini, ki obiskujejo le sobotne slovenske šole, več vedo o svoji domovini kot naši otroci doma?

Foto: youtube

V oddajah na temo socialne problematike na Nova24TV smo po seriji oddaj o nastajanju samostojne Slovenije tokrat spregovorili o domovinski vzgoji, ki v viziji Gabrove prenove šolstva vse bolj izgublja veljavo.

V studiu smo gostili poznavalki tematike, profesorici in aktivni državljanki Božo Hvala in Alenko Gortan. Tokratno oddajo smo začeli s Kuntnerjevo domovinsko pesmijo in se navezali  na žlahtno tradicijo domovinskih ustvarjalcev iz 19. in 20. stoletja, ki je dala mnogo odličnih pesnikov, politikov, duhovnikov, pisateljev in svetniških ljudi. Ugotavljali smo, da je narodna zavest že v minulih zgodovinskih obdobjih imela odločilno vlogo pri ohranjanju slovenstva na naših tleh.

Naša samobitnost je bila vso narodovo zgodovino povezana s krščansko kulturo in raznimi junaki, ki so slovenskemu narodu pomagali na različne načine. Z gostjama smo spregovorili o aktualnih vprašanjih sodobne vzgoje za domoljubje, o sporočilu družinske verske vzgoje, o pomenu ljudskih pripovedk,  udeležbi moških v procesu vzgoje, stanju domovinske zavesti danes, aktivnem  državljanstvu med mladimi, vzgoji za vrednote in domovinsko zavest ter drugih vzgojnih vprašanjih.

Kje smo v mednarodnem okolju? Nas je lahko strah prihodnosti brez otrok?
Gostji sta spregovorili o zaskrbljujočih raziskavah iz mednarodnega okolja, ki kažejo, da imamo premalo otrok, da slovenski otroci dobro obvladajo matematiko in tuje jezike, pri maternem jeziku in poznavanju domovine pa so precej slabši. Odnos do dediščine, tradicije, do naše zgodovine je v zadnjih letih vse bolj pod vplivom levičarskega multikulturalizma, ljubezen do lastnih korenin pa se po krivici izgublja.

Profesorica Alenka Gortan, ki na Novi24TV po novem vodi oddaje Beremo, poučuje na gimnaziji. Poudarila je, da smo lahko ponosni na slovenstvo in  da imamo, čeprav smo majhen narod, veličastno zgodovino, ki je resnično bogata, ki ni nekaj skromnega, saj imamo mnogo  velikih ljudi, od Prešerna, Cankarja in Plečnika pa do Slomška, Vovka, Grozdeta, Halasa, Barage, Cvetane Priol in ostalih kandidatov za svetnike. Prebrala nam je Kuntnerjevo pesem in nas popeljala v svet domovinskih čustev.

Druga gostja, naša vrla primorka, profesorica Boža Hvala, ki je med drugim tudi sestra evropske poslanke Patricije Šulin in prepeva pri Kresnicah, je dejala, da slovenske šole potrebujejo dobre učne načrte in učitelje, ki bodo dali več poudarka na vzgojo v domovinski zavesti in na spoštovanje častitljive tradicije, ki jo Slomšek povzame z besedami: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. Za približanje domovinske vzgoje in ljubezni do domovine otrokom je v knjigi Ma useglih je blo lepo zbrala življenjske zgodbe slovenskih ljudi, ki jih je zaznamovala ljubezen do vere in domovine, otroke pa nagovarja tudi z glasbenim ustvarjanjem in vzgojo.

Prihodnost so mladi, zato spoštujmo otroke, materinstvo, očetovstvo in svojo domovino
Z gostjama smo ugotavljali, da že več let z zaskrbljenostjo opazujemo izseljevanje in politično apatijo, ki se je polotila mnogih mladih. Upravičeno si lahko mislimo, da so siti političnega enoumja z novimi obrazi in strankami, kakršno nam vlada danes.  Kako je mogoče, da slovenski otroci v Argentini, ki obiskujejo le sobotne slovenske šole, več vedo o svoji domovini kot naši otroci doma?

Pri nas pa v šole vdira multikulturnost, homoseksualni aktivisti s teorijo spola, otroke se oblači v pionirčke; za ure domovinske vzgoje, pri katerih bi o Sloveniji spregovorili tisti, ki so jo branili, pa so otroci in mladi prikrajšani. Vsa ta manipulacija ne bi bila mogoča, če bi bilo pri nas več  vzgoje v ljubezni do lastne domovine.

Sprememb na bolje ne bo, če ne bomo vsi skupaj podprli demokratičnih prizadevanj za Slovenijo. Da bomo prihodnost gradili na zdravih temeljih objektivne zgodovinske resničnosti, ki bo lahko prinesla soočenje z lastno preteklostjo, brez katere ni napredka skupnosti.

Gostji sta se strinjali, da so učitelji, vzgojitelji in profesorji poklicani v pomoč staršem, da zaščitijo najbolj ranljive, med katere brez dvoma spadajo otroci. Posebej še v najnežnejših letih ti potrebujejo zdravo in varno okolje za odraščanje in proces oblikovanja identitete v odnosu do sebe, bližnjih in domovine, od katere je odvisno, ali bodo  kot odrasli živeli  uspešno in zdravo življenje.

Sporočilo staršem
Gostji sta ob koncu staršem zaželeli, naj otroke vzgajajo z lastnim zgledom medsebojnega razumevanja in ljubezni do domovine. Starši, učitelji in vzgojitelji so otrokom najbliže, zato pa tudi soodgovorni za varno prihodnost naših otrok. Oddajo smo zaključili z mislimi Borisa Pahorja o ljubezni do domovine.

Oddajo si lahko pogledate tukaj.

Franci Donko