[VIDEO] Ne pozabimo na pravi pomen božiča

Božič je tradicionalni praznik, ki ga po cerkvenem koledarju v katoliških in protestantskih družinah praznujemo 25. decembra kot spomin na rojstvo Odrešenika, Jezusa Kristusa. Natančen datum njegovega rojstva ni znan. Nekateri ta čas razumejo tudi kot zmago svetlobe nad temo.

Krščanski praznik tako ni le praznik okraševanja, pretiranega nakupovanja ali obdarovanja. V to se spreminja v zadnjih letih, ko smo nasičeni z bliščem in dobrinami vseh vrst, zato hlastamo po novih dobrinah, ki pa nas ne morejo trajno osrečiti.

Zgodovinsko gledano je božič rojstni dan Jezusa Kristusa, Juda iz Nazareta, ki je tudi Mesija, Odrešenik. To dokazuje tudi ime, saj beseda božič etimološko razkriva, da gre za ‘malega Boga’, spočetega po Božji besedi, ki jo je devici Mariji izrekel angel. Da je takrat prišel med nas Božji sin, so iz znamenj na nebu razbrali tudi magi z vzhoda, ki jih tradicija imenuje svete tri kralje. Prišli so se mu poklonit in mu prinesli zlato, ker je kralj, miro, ker je prerok in kadilo, ker je véliki duhovnik.

Z darili, dekoracijo ter s prazničnim vzdušjem ni nič narobe, če le ohranimo pozornost na Bogu in ljudeh, ki nas obkrožajo. Žal pa sodobni človek zaradi številnih pritiskov in izzivov išče ljubezen na napačnih mestih in poskuša notranjo bolečino preglasiti z materialnimi sredstvi. Ljudje se ženejo za darili, ki pa zaradi hitenja in naveličanosti povzročijo ravno nasprotno: notranjo praznino, nesoglasja in odtujenost, namesto da bi prinesla mir, ljubezen in hvaležnost.

Janez Turinek, župnik iz Senovega, se je v oddaji Aktualno na Nova24tv spomnil svojega otroštva in praznovanja božiča. Dejal je, da so v družini vsako leto praznovali božič. Povedal je, da je imel to srečo, da mu je oče vedno napisal opravičilo in mu ni bilo treba iti v šolo. “Na sveti večer smo vedno pripravljali jaslice. Vsako leto že od ranega otroštva sem hodil tudi k polnočnici. Opolnoči se zgodi sveta maša, ker se kristjani spominjamo tistega klica angela, ki je prišel med pastirje oznanit veliko veselje, da se je rodil Kristus. In na nek način se mi kristjani zbudimo,” je še povedal Turinek.

Božič je simbol upanja in začetka nove poti. Ali znamo prepoznati njegov pomen?
“Čisto odvisno, v kakšnem okolju živimo, kdo nas je vzgajal v tem. Ko sem bil jaz otrok, so bili moji starši vzgojeni v tem običaju in so to prenesli na nas. Moji vrstniki  pa so odraščali  brez te vzgoje, zato se izgublja pomen tega praznika. Mislim, da tisti, ki so obdržali praznovanje v svojih družinah, prenašajo to tradicijo na svoje potomce,”  je povedal župnik.

Prelom se je zgodil, ko je Jože Smole v Skupščini prvič pozdravil vernike in voščil božične praznike
“Jaz se tega še danes spomnim, bil sem sicer še otrok, ampak spomnim se in mi je danes zelo zanimivo, ker razmišljam o tem, da so nas želeli na vsak način navdušiti nad 25. majem. To je 6 mesecev prej. Želeli so, da bi prestavili božič na nekaj drugega.” 

Turinek je spomnil, da sta tako Dedek Mraz kot Božiček ukradla identiteto Sv. Miklavžu. “Po spletu kroži ena zanimiva slika, kako policist natika lisice Božičku in Dedku Mrazu na roke. Miklavžu pa pravi, da so ujeli človeka, ki sta mu skušala ukrasti identiteto,” je povedal. 

Dedek Mraz je izmišljotina
Dedek Mraz in novoletna jelka sta velika izmišljotina, ki so si jo izmislili komunisti kot protiutež Božičku in božičnemu drevescu,  da so lahko tudi njihovi otroci doživljali radosti, kakršne so bili deležni ostali otroci ob Božičku in Miklavžu. Po padcu komunizma so skoraj povsod v novih demokratičnih sistemih ukinili ta komunistični stvor, le v Sloveniji, jugovzhodni Evropi, Ukrajini, Belorusiji in v Rusiji se je Dedek Mraz ohranil in danes dela družbo Božičku. Očitno ga je mogoče najti le tam, kjer še vedno niso razčistili s svojo zgodovino.

Diktator Stalin uvedel komunistično verzijo Božička
Po komunistični revoluciji leta 1917 so v Rusiji prepovedali Božička in praznovanje Jezusovega rojstva. V 20. letih je sovjetski diktator Stalin uvedel komunistično verzijo Božička in izumili so Deda Moroza,  po slovensko Dedka Mraza. Stalin je ukazal, da Dedek Mraz ne sme prinašati daril za božič, ampak za novo leto, rdeče-belo obleko je zamenjal za modro ali belo, božično drevesce pa so preimenovali v novoletno jelko. Po zgledu Sovjetske zveze so komunistični režimi v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni prav tako prepovedali Božička in vpeljali Dedka Mraza.

Ameriški Božiček in okrašeno božično drevo kot izum, ki je prišel iz Amerike z rdečo obleko in belo brado
V novejšem času se pri nas uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Dejansko pa je božično drevesce bilo že prej. “Obdarovanje je bilo in je še vedno 6. decembra, ko je dan svetega Miklavža. Iz otroštva se spomnim in mislim, da sem bil zadnji otrok v svojem razredu, ki sem še ostale prepričeval, da Sveti Miklavž pride, ker ga nikoli nisem srečal. Vedno je prišel na skrivnosten način ponoči,” se spominja Turinek.

Božiček v krščanstvu ne obstaja
Božiček je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca Cole. “Ja verjetno. Američani mu pravijo Santa Claus. Ampak to je skrajšano za sveti Nikolaj,” je dodal Janez Turinek. Nekateri Evropejci pa niso ravno navdušeni nad potrošniško usmerjenim Božičkom in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo.

 Župnik Janez Turinek: “Veliko ljudi se teh praznikov tudi boji. Zato je toliko pomembneje, da se zavedamo, kaj pomeni božič, da je to družinski praznik. Napravimo vse, da se bo vsak čutil sprejetega na ta dan.”

Glede na trenutno situacijo, glede na nasilje in terorizem je sporočilo božiča še toliko pomembnejše
Ob 200-letnici Turinek ni mogel mimo pesmi Sveta noč. “Ob Sveti noči vsak obstoji. In Slovenci smo lahko veseli, ker smo tako kot Sveto pismo imeli tudi to pesem kar zgodaj prevedeno ter da nam jo je prevedel tisti, ki nam je v bistvu podaril glavni simbol – Triglav, to je Jakob Aljaž.”

V Sloveniji živi 300.000 ljudi na pragu revščine, na drugi strani pa privilegiranci
“Solidarnosti se ne da uzakoniti, da bi npr. napisali zakon, s katerim bi bili ljudje bolj solidarni. Toda Božji sin se je ravno zaradi tega rodil, da bi prinesel med nas pravičnost. V družbi, kjer ni neke temeljne pravičnosti, tudi ni miru. In osnovno sporočilo božiča je mir,” so bile župnikove besede.

Božič je novo upanje
Turinek o zaobljubah: “Jaz si želim predvsem, da bom sam najprej v prihodnjem letu 2017 človek dejanj, da bom znal stati za svojimi besedami. Želim si tudi takih prijateljev, čeprav jih verjetno ljudje vsi pogrešamo, toda vsi si  želimo pristnosti. Vsi jo pogrešamo. In človek, ki nekje najde pri polnočnici neko pristnost okrog sebe, je srečen, da sploh živi. Pomembno je notranje zadovoljstvo, ki ga človek lahko ob teh praznikih občuti. Zato si želim, da bi tudi sam v svojem okolju vedno znal te družine navdušiti, da bodo optimisti skupaj z mano.”

Turinek je za zaključek dejal, da naslednje leto obhajajo v katoliški cerkvi 100. obletnico prikazovanj Marije v Fatimi. Od 13. maja do 13. oktobra se bodo odvijali posebni dogodki, ki so spomin na tiste pred 100 leti, ko je Marija v skrajno zahodnem delu Evrope napovedala, da se bo Rusija spreobrnila.

Vsem, še posebej tistim, ki so v teh praznikih v bolnišnicah in domovih za ostarele, in tistim, ki so sami, in mladim družinam je zaželel blagoslovljene božične praznike. “In želim, da boste tudi drug drugemu znali približati bližino Boga, ki se razodeva v  jaslicah in jo prinaša na svet Božji sin.”  

 I. K.