[Video] Slovenski kmetje ostajajo zdravo jedro uspešne Slovenije!

Foto: iStock

Kaj bi na današnji položaj slovenskega kmeta porekla Anton Martin Slomšek in Janez Evangelist Krek?

Slomška smo pred leti razglasili za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovsta. Na prvem vseslovenskem zboru kmetov, ki  je potekal pred rojstno hišo Slomška smo slišali besede o “priložnosti, da se spomnimo na preteklost, sedanjost in prihodnost slovenskega kmeta, podeželja, avtentičnega kroga slovenskega narodnega občinstva, ki je ostal zvest slovenstvu, slovenski zemlji, slovenski besedi in krščanstvu”, ki jih je izrekel takratni predsednik SLS.

Drugi narodni buditelj, Janez Evangelist Krek se je leta 1892 vrnil z Dunaja z velikimi načrti za delovanje med kmeti in delavci, “ki so se mu porodili v stikih z dunajskimi krščansko-socialnimi krogi. Potreba po takem delovanju je bila velika, saj se je zlasti podeželje v tistem času znašlo v gospodarski krizi. Tedaj so veliko večino slovenskega prebivalstva predstavljali kmetje, začelo pa se je že porajati delavstvo. Kmete so težili davki, domači in tuji oderuhi so jih pehali v dolgove, tako da so kmetije prihajale na boben. Krek je čutil, da je treba kmete rešiti teh vezi. Rešilna bilka je bilo zadružništvo s posojilnicami. Začel je ustanavljati hranilnice in posojilnice, v katerih so kmetje združevali denar in dobivali posojila z nizkimi obrestmi”, so zapisali v spletni Družini.

Tako so izjemni narodni voditelji položaj kmetov in malega človeka nekoč že rešili. Kako pa je s slovenskim kmetom, ki ga je vojna in povojna oblast spravila na kolena, danes?

Slovenci smo znani po dobrem značaju, delavnosti in vztrajnosti, zato nas drugi narodi spoštujejo, občudujejo našo marljivost in nam zavidajo naše uspehe, je v intervjuju pred meseci dejala pravnica Vera Mejak. Aktualna vlada pa se vede, kot da tega ne vidi. Na vse načine otežuje poslovanje družinskih podjetij in kmečkih turizmov na podeželju, ki, kot pravi Mejakova, razočarani zapirajo svoja vrata.

Barvitost krajev, lokalni izdelki in umetnine pridnih rok so sodobna gesla za prihodnost podeželja, a davčne blagajne, birokracija in nalaganje vedno novih zahtev, pričajo o nerazumevanju potreb kmetov in podeželja in povzročajo pospešeno zapiranje družinskih kmetij, ki so garancija za ohranitev slovenskega podeželja.

Kako se godi slovenskim kmetom, smo spregovorili z gostoma dr. Marto Ciraj in mag. Janezom Kuncem, vidnima članoma stranke Glas za otroke in družine.

Janez Kunc: “Življenje na podeželju nas uči, kako živeti v skupnosti, medgeneracijski družini”
Janez Kunc je na začetku predstavil svojo izkušnjo iz sorodstva na ribniškem koncu pred 2. svetovno vojno, kjer so poznali velike in močne kmete, ki so prirejali odmevne sejme, na katerih so razstavljali in trgovali z izbranimi pridelki in prirastom živine.  Močne gospodarje je komunistični režim po vojni zatrl, mnoge likvidiral, ostale pa povezal v kombinate. Kmetje so ostali brez vsega, mnogi so živeli iz rok v usta, mlade kmečke fante in dekleta so  vabili v tovarne ter namerno uničevali kmečki živelj. Izpostavil je velik problem socialističnih vlad, ki z davčnimi blagajnami in nepotrebno birokracijo odvračajo mlade, ki bi z veseljem ostali doma, nadaljevali kulturno tradicijo in razvijali vse bolj popularen etno-turizem.

Dr. Marta Ciraj: “Poklic kmeta bi moral biti v naši družbi najbolj cenjen!”
Cirajeva je uvodoma dejala, da kmečki stan še vedno zelo dobro uporablja zdravo pamet, zato naj ima vlada več zaupanja vanj. Totalitarna oblast je s sovjetizacijo kmetijstva kmetom odvzela ogromno zemlje, šlo je tudi za maščevanje kmetom, ker so bili pred vojno organizirani v močno ljudsko stranko. Zato tudi postopki denacionalizacije niso tekli pošteno. Velik problem za našega kmeta je neživljenjsko obravnavanje in birokratsko dušenje. Strategija iz leta 93, strateško kmetijstvo ni zaživelo. Na kmeta se pritiska iz vseh strani. 75 odstotkov obdelovalne zemlje se nahaja v težkih pogojih za kmetovanje, premalo državnih spodbud, kmetje se znajdejo v okoljskem, administrativnem primežu.  Pritisk na najboljšo kmetijsko zemljo. Ljudje, ki to počnejo nimajo vizije za slovenskega kmeta.  Kmetijstvo pri nas ni sogovornik, ni spoštovano, kot npr. v Švici, kjer kmete vzpodbujajo, jim ne postavljajo nepotrebnih ovir.

Kmet ima do zemlje poseben, spoštljiv odnos, neprimerno poseganje v njegovo okolje in način preživljanja škodi celotni družbi. Ob koncu je spodbudila k medgeneracijskemu sodelovanju, kmete pa spodbudila k ohranjanju vere prednikov in spoštovanju nedelje, ki zagotavlja tudi prepotrebni počitek.

Vabljeni k ogledu oddaje o pomenu kmečkega stanu, v katerem imamo vsi Slovenci bližnje ali daljne korenine:

Franci Donko

 

  • Caetano

    Kmetijstvo in pridelava zdrave hrane bi bila lahko priložnost posebno zdaj, ko je industrija preživljala krizne čase. Samo pač ne ob tej in takšni vladi!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!