Logarjeva komisija zaslišala Arharja in Simonetija – slednji priznava, da je pranje denarja v NLB problem, če se bo to tudi potrdilo

Foto: STA

Nekdanji prvi mož Nadzornega sveta NLB Marko Simoneti je prepričan, da lahko odgovornost za 5-milijardno bančno luknjo začnemo iskati “pri regulatorju, potem pa gremo navzdol”. O nedavnem izbruhu afere o pranju denarja je dejal, da je to velik problem, če bo to tudi uradno ugotovljeno in bo pranje denarja potrjeno. Naslednje zaslišanje bo v ponedeljek, 12. junija, ko bosta pričala nekdanja predsednika uprav NLB Božo Jašovič in Janko Medja.

Na včerajšnji seji preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je kot prvi pričal nekdanji predsednik Nadzornega sveta Nove ljubljanske banke, (NLB) med junijem 2013 in aprilom 2014, dr. France Arhar, tudi nekdanji guverner Banke Slovenije, ki je uvodoma spomnil in podrobneje opisal prvo sanacijo slovenskega bančnega sistema. Arhar je v začetku zaslišanja na preiskovalni komisiji v DZ spomnil, da smo šli v Sloveniji v 25 letih skozi dve bančni sanaciji, ki ju je nemogoče primerjati. Kot je pojasnil, smo prvo začeli januarja 1993, ko se je Slovenija brez soglasja, brez pogodbe odločila, da gre na samostojno pot. Tedaj so se vsa pogodbena razmerja s subjekti v nekdanji Jugoslaviji prekinila in so dolžniki nehali plačevati. Znano je tudi, da so bile takrat velike razprave okoli tega, ali sanirati ali ne, ali prodati ali ne. Dva meseca sem hodil na poslanske skupine v DZ pojasnjevati, kaj je bančni sistem, kaj pomeni za ekonomijo, končna odločitev v DZ pa je bila, da gremo v lastno sanacijo, je dejal.

V pregledu dogajanja v slovenskem bančnem sistemu je Arhar med drugim izpostavil, da je bila kreditna rast v Sloveniji ob prevzemu evra leta 2007 40-odstotna, Ljubljanska borza pa je podrla rekord v Evropi. V enem letu je bila rast vrednosti delnic preko 70 odstotkov in kapitalski trg je bil magnet, tudi za prebivalstvo in pravne osebe. Po besedah nekdanjega guvernerja Banke Slovenije je marsikatera družba začela ugotavljati, da je bolje iti na kapitalski trg, da bo prej zaslužila. In banke so začele dajati kredite za te namene.

Merkur mimo Banke Slovenije vpeljal interno banko
V nadaljevanju je predsednik komisije dr. Anže Logar želel konkretne odgovore glede predmeta preiskave, to pa je glede druge sanacije bančnega sistema, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov. Arhar je ocenil, da sanacija ni bila prepozna, saj da je prišla, drugače kot v drugih evropskih državah, problematika slabih terjatev podjetij do izraza precej pozneje kot problematika slabega premoženja. Odgovornost o tem, na kakšen način je bila sanacija izpeljana, pa je po mnenju Arharja na takratnih vodstvih Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije in ministrstva za finance. V času sanacije je Arhar zasedal mesto predsednika Nadzornega sveta NLB, vendar je v času izvedbe izrednih ukrepov tudi odstopil. Banke v tistem času po njegovem mnenju sploh niso vedele, o čem pri vsem skupaj sploh odločajo.

France Arhar. (foto: STA)

Na komentar predsednika preiskovalne komisije, da se mnogi bankirji v pričanjih pred preiskovalno komisijo marsičesa niso spomnili, je Arhar odgovoril, da se sam spominja vseh velikih primerov. “Ali je normalno, da je seja Banke Slovenije leta 2000 potekala v prostorih Merkurja v Naklem?” je zato zanimalo Logarja, Arhar pa je (ne)presenetljivo odgovoril: “Se ne spominjam.” In nadalje vprašanje Logarja: “Se morda spomnite, da je Merkur mimo Banke Slovenije vpeljal interno banko?” Arhar pa: “Kaj takega se jaz resnično ne spomnim.” Arhar je med pričanjem tudi potrdil besede nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk pred preiskovalno komisijo, da je leta 2011 po vsej Evropi iskal dokapitalizacijo za njeno banko, ki se je znašla v hudih težavah. Na vprašanje Logarja o tem, v kakšni funkciji ji je Arhar pomagal, slednji ni jasno odgovoril, znano pa je, da je bil v tistem času predsednik uprave banke Unicredit.

“Vsi smo se zavedali, da banka ne more več tako poslovati”
V nadaljevanju je pred preiskovalno komisijo pričal še Marko Simoneti, ki je mesto predsednika Nadzornega sveta NLB zasedal med koncem leta 2009 in sredino leta 2012. Po njegovem mnenju bi se morali vsi takratni odločevalci v državi in bankah prej odzvati na prihajajočo svetovno krizo. “Verjetno bi bilo tudi kapitala, ki je bil potreben za stabilizacijo banke, bistveno manj, če bi prej reagirali,” je dejal Simoneti in ob tem povedal, da je bilo v državnem proračunu že leta 2009 rezerviranih 300 milijonov evrov, a je bila nato dokapitalizacija izvedena šele leta 2011. “Vsi smo se zavedali, da banka ne more več tako poslovati, kot je poslovala. Srečevali smo se s problemom slabih terjatev,” je dejal in ocenil, da so vse banke zamujale z odzivom na ta problem, da pa so morali upoštevati kapitalsko ustreznost. Ob kasnejši dokapitalizaciji – z reševanjem bančnega sistema konec leta 2013 – so bile gospodarske razmere slabše, poleg tega so se zaostrili pogoji Evropske komisije za reševanje bank, tako da “smo plačali dodatno ceno, ker nismo reagirali pravočasno”. Slaba posojila so med drugim posledica dejstva, da so se ta odobravala na podlagi premoženja (npr. vrednosti nepremičnin ali delnic), ne denarnega toka, težava pa je bila tudi, da so za dolgoročne projekte odobravali kratkoročna posojila, ki pa jih nato z nastopom krize niso mogli refinancirati, je dejal. O odgovornosti je dejal, da lahko glede na obseg teh posojil “začnemo pri regulatorju, potem pa gremo navzdol” v posamezne banke.

Vršil se je posredni pritisk na prodajo Mercatorja
Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je med drugim zanimala tudi prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Simoneti je povedal, da so slovenski člani nadzornega sveta menili, da je cena (v prvi ponudbi 221 evrov na delnico) dobra in da je treba transakcijo izpeljati. Belgijski člani se sicer izjavi niso priključili. A nadzorni svet o prodaji ni odločal, ker ni bil sklepčen, saj se je veliko članov izločilo – tudi Simoneti, ker je bil, kot je dejal, delničar Mercatorja – zato je o tem odločala skupščina.

Marko Simoneti. (foto: STA)

Simoneti je na zaslišanju zanikal kakršnekoli neposredne pritiske s strani politike, je pa dejal, da so bili prisotni pritiski s strani medijev, in sicer na način, da je politika v medijih ali, denimo, v državnem zboru, komentirala konkretne primere in s tem vršila posredni pritisk. Simoneti je sicer ocenil, da bi bila prodaja v prvem Agrokorjevem poskusu z vidika banke smiselna, “ker je 221 več kot 86”, in da bi morala politika – če je upoštevala ‘nacionalni vidik’ – zadevo izpeljati drugače in bi država tako kot npr. pri Savi delež sama odkupila. “Mi smo bili zavezani NLB, ne razvoju slovenskega kmetijstva, ali prehrambene industrije, ali razvoju celotnega resorja,” je dejal Simoneti.

Pranje denarja je problem …
Simoneti je na zaslišanju potrdil, da je večkrat sestankoval na ministrstvu za finance s takratnim ministrom Francijem Križaničem, da pa se nikoli z njim, ali s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem ni pogovarjal o konkretnih poslih, denimo, o projektu Stožice ali prodaji Mercatorja. Kar se tiče projekta Stožice pa je Simoneti dejal, da o tem nadzorni svet ni odločal, da pa se je uprava z nadzorniki večkrat posvetovala. Prav tako je dejal, da je bilo veliko nadzornikov do podpore projektu – takrat je bilo vprašanje, ali ga ustaviti ali še dodatno podpreti – skeptičnih in da je bilo na pobudo nadzornega sveta vnesenih nekaj pogojev, med drugim izplačilo posojila v tranšah in zahteva za dokapitalizacijo Grepa.

Predsednik komisije Anže Logar je Simonetija spraševal tudi glede nedavno odkrite afere pranja denarja v NLB. “Verjetno je to problem, vendar se mora ugotoviti, da je to problem,” je komentiral Simoneti in dodal, da Nadzorni svet NLB nikoli ni imel interesa, da bi kaj skrival.

Naslednja pričanja sledijo v ponedeljek, 12. junija, ko bosta pričala nekdanja predsednika uprav NLB Božo Jašovič in Janko Medja.

C. Š.

  • Olga

    Banko bi bilo treba takoj zapret, kriminalcem pa vse pobrat in jih spraviti na Dob do smrti! Odgovarjati mora tudi sedanja vlada, ki hoče preko te banke še naprej krasti davkoplačevalcem!

    • Franc Šink

      Ah Olga, Komunisti še vedno vladajo.

  • Vera

    Arhar, ki se je imel za takšnega poštenjaka , se tudi več ne spomni, ko gre za konkretno zadevo ? Čudno, da so kar naenkrat vsi sodelujoči v krajah dementni .

  • tomven

    Pranje denarja je problem … zadnjič je sosedu baba s kombinezonom vred oprala bankovec za 500 eur, ki ga je tisti dan pokasiral, ko je gasilcem štrihal odbijač na kombiju. Bankovec se je strgal in bil neuporaben, zato jo je pregonu kot osla… je problem, res!

  • antimur

    Kdo mora potrditi, da je pranje denarja problem, menda ja ne slovenska baraba številka ena, to je Kučan in njegova banda.

  • rrrrr

    Arhar je ena čudna dvoživka: na kopnem se druži z desnico, v vodi z levico. Ampak škrge imaveliko bolje prekrvavljene kot pljuča.

    • modrost

      Me veseli, da še kdo tako misli.

      • rrrrr

        Tudi mene. Pa tudi tvoj psevdonim je upravičen….

    • samsara

      Glede dvoživke, gre za Oportunistus Pohlepus.

    • karpelec

      Anatomska opredelitev je dokaz dobrega slalomista; kot sem že nekajkrat omenila. Malo tu, malo tam, pa hitro kam drugam.

  • garfi

    drugi zlati tir za mafijo
    STE ŽE PODPISALI ZA PROTIMAFIJSKI REFERENDUM ???
    tudi stojnice so pred upravnimi enotami
    http://referendumdrugitir.si/post/293692/elektronska-oddaja-vloge-in-postni-naslov
    upravne enote informacije
    http://www.upravneenote.gov.si/

  • totex39

    Sedaj imajo kradljivci novi izgovor ” se ne spomnim”.
    S takim odgovorim se prav norca delajo, zaradi tega si zaslužijo takojšnji zapor in odvzem celotnega premoženja.

    • modrost

      Zakaj pa obstojajo papirji ? Saj takšna dokumentacija se ne uničuje kar tako.

      • samsara

        Zato pa obstaja Kos, ki je vsemu kos.
        Dostop ima do podatkov, do katerih nima dostopa niti NPU niti policija, niti Bog in niti Alah.

        • modrost

          Je v NLB čistilko špilal pa naše milijončke kasiral.

          • samsara

            Saj je vendar NAŠ, preverjen in lojalen. Premium kvaliteta. Take pa se bogato nagrajuje, in tudi v Bruselj pošilja. Tako deluje dosmrtni državni selektor küčan.

          • karpelec

            Je pa slabo čistilko špilal. Bogataše je pobral, siromake pa pustil in iz teh siromakov je parlamentarna komisija kar nekaj skupaj sestavila, upam z dobrimi argumenti, da se bo nekaj iz tega rodilo.

      • totex39

        Kaj pa veš, tem pofarbancem ni nič za verjeti, preveč nas že okrog prenašajo.

    • Franc Šink

      Saj ga nimajo. So ga že zapili.

  • PikaPolonica

    Sej za Arharja nč čudn, da se ne spomne, zgleda tako kot da bi bil zapit. A ga on fill pije? Zapite pa hitro zapušča spomin, to pa verjamem.
    Komej čakam zaslišanje Jankota Medje….Jazbeci ga pa niso preveč maral.

    • Franc Šink

      On ima rad konjak Martel.

  • modrost

    Če so Janši preštevali, koliko kruha so pojedli pa koliko rol toaletnega papirja so porabili, morajo prešteti tudi, koliko so ti banksterji v teh letih zaslužili in koliko premoženja nepojasnjenega izvora imajo.

    • karpelec

      Janša je zdaleč zanimivejši primer za žepe ven obračat; če nekaj v njem ne najdeš, si zmisliš, pri banksterjih je pa preveč za ven obračat, pa zmanjka domišljije.

  • Janez

    Očitno !
    Je ta komisija enjenega SDS oslanca dr. Logaarja !
    ENO REDKIH RES ZANELJIVIH IN DEMOKRATIČIH ORODIJ,
    KI
    JIH ZA REALNO UGOTAVLJANJE GOSPODARSKEGA ITD. KRIMINALA – SPLOH – IMAMO !
    Vse
    t.i. instiucije prava se zdijo še tako “okužene” z ex KP, ZK IN POKOM ljudmi.
    Da
    Institucje prava, kar dobro plačane – sicer imamo. A njih učinek je ? Vprašaj? L.r. Janez KOMENDA

  • Aresnica

    Čestitke gospod dr.Anže Logar.
    ______________
    Lep pozdrav

  • Morala

    To je huda bolezen-izguba spomina za lumparije :)

  • Janez

    Še tukaj !
    OPOZARJAM
    NA ČUDNE POTI EX SD MINISTRA ZA FINANCE DR. F. K. – POD OKNA CENTRALE N L B.
    Nazadnje
    Sem nehote opazil dr. F.K. ja dne 1.6. 2017 ob cca 16h.
    Šel je mimo miz Slaščičarne Maximarket – pod okna centrale N L B.
    Tam
    Je malo postal, gledal ookna NLB. – kot da se je nekomu v stavbi NLB ? Pokazal.
    In
    Nato je odšel v senco dreves pri rumeno-rjavi stavbi za Kardelj spomenikom.
    Kakega
    Srečanja dr.. F. K. s komerkoli – nisem videl.
    Gospodu dr. F. K. SE OPRAVIČUJEM, ČE NJEGOVE POT POD OKNA NLB – NI BILA JAVNO POMEMBNA.
    Sem pa
    nehote seveda g. Dr. F. K. že večkrat videl iti po tej isti poti.
    Zainteresirani javni uradni osebi rad dam to izjavo tudi – na zapisnik. L.r. Janez KOMENDA

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!