Logarjeva komisija zaslišala Arharja in Simonetija – slednji priznava, da je pranje denarja v NLB problem, če se bo to tudi potrdilo

Foto: STA

Nekdanji prvi mož Nadzornega sveta NLB Marko Simoneti je prepričan, da lahko odgovornost za 5-milijardno bančno luknjo začnemo iskati “pri regulatorju, potem pa gremo navzdol”. O nedavnem izbruhu afere o pranju denarja je dejal, da je to velik problem, če bo to tudi uradno ugotovljeno in bo pranje denarja potrjeno. Naslednje zaslišanje bo v ponedeljek, 12. junija, ko bosta pričala nekdanja predsednika uprav NLB Božo Jašovič in Janko Medja.

Na včerajšnji seji preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je kot prvi pričal nekdanji predsednik Nadzornega sveta Nove ljubljanske banke, (NLB) med junijem 2013 in aprilom 2014, dr. France Arhar, tudi nekdanji guverner Banke Slovenije, ki je uvodoma spomnil in podrobneje opisal prvo sanacijo slovenskega bančnega sistema. Arhar je v začetku zaslišanja na preiskovalni komisiji v DZ spomnil, da smo šli v Sloveniji v 25 letih skozi dve bančni sanaciji, ki ju je nemogoče primerjati. Kot je pojasnil, smo prvo začeli januarja 1993, ko se je Slovenija brez soglasja, brez pogodbe odločila, da gre na samostojno pot. Tedaj so se vsa pogodbena razmerja s subjekti v nekdanji Jugoslaviji prekinila in so dolžniki nehali plačevati. Znano je tudi, da so bile takrat velike razprave okoli tega, ali sanirati ali ne, ali prodati ali ne. Dva meseca sem hodil na poslanske skupine v DZ pojasnjevati, kaj je bančni sistem, kaj pomeni za ekonomijo, končna odločitev v DZ pa je bila, da gremo v lastno sanacijo, je dejal.

V pregledu dogajanja v slovenskem bančnem sistemu je Arhar med drugim izpostavil, da je bila kreditna rast v Sloveniji ob prevzemu evra leta 2007 40-odstotna, Ljubljanska borza pa je podrla rekord v Evropi. V enem letu je bila rast vrednosti delnic preko 70 odstotkov in kapitalski trg je bil magnet, tudi za prebivalstvo in pravne osebe. Po besedah nekdanjega guvernerja Banke Slovenije je marsikatera družba začela ugotavljati, da je bolje iti na kapitalski trg, da bo prej zaslužila. In banke so začele dajati kredite za te namene.

Merkur mimo Banke Slovenije vpeljal interno banko
V nadaljevanju je predsednik komisije dr. Anže Logar želel konkretne odgovore glede predmeta preiskave, to pa je glede druge sanacije bančnega sistema, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov. Arhar je ocenil, da sanacija ni bila prepozna, saj da je prišla, drugače kot v drugih evropskih državah, problematika slabih terjatev podjetij do izraza precej pozneje kot problematika slabega premoženja. Odgovornost o tem, na kakšen način je bila sanacija izpeljana, pa je po mnenju Arharja na takratnih vodstvih Banke Slovenije, Vlade Republike Slovenije in ministrstva za finance. V času sanacije je Arhar zasedal mesto predsednika Nadzornega sveta NLB, vendar je v času izvedbe izrednih ukrepov tudi odstopil. Banke v tistem času po njegovem mnenju sploh niso vedele, o čem pri vsem skupaj sploh odločajo.

France Arhar. (foto: STA)

Na komentar predsednika preiskovalne komisije, da se mnogi bankirji v pričanjih pred preiskovalno komisijo marsičesa niso spomnili, je Arhar odgovoril, da se sam spominja vseh velikih primerov. “Ali je normalno, da je seja Banke Slovenije leta 2000 potekala v prostorih Merkurja v Naklem?” je zato zanimalo Logarja, Arhar pa je (ne)presenetljivo odgovoril: “Se ne spominjam.” In nadalje vprašanje Logarja: “Se morda spomnite, da je Merkur mimo Banke Slovenije vpeljal interno banko?” Arhar pa: “Kaj takega se jaz resnično ne spomnim.” Arhar je med pričanjem tudi potrdil besede nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk pred preiskovalno komisijo, da je leta 2011 po vsej Evropi iskal dokapitalizacijo za njeno banko, ki se je znašla v hudih težavah. Na vprašanje Logarja o tem, v kakšni funkciji ji je Arhar pomagal, slednji ni jasno odgovoril, znano pa je, da je bil v tistem času predsednik uprave banke Unicredit.

“Vsi smo se zavedali, da banka ne more več tako poslovati”
V nadaljevanju je pred preiskovalno komisijo pričal še Marko Simoneti, ki je mesto predsednika Nadzornega sveta NLB zasedal med koncem leta 2009 in sredino leta 2012. Po njegovem mnenju bi se morali vsi takratni odločevalci v državi in bankah prej odzvati na prihajajočo svetovno krizo. “Verjetno bi bilo tudi kapitala, ki je bil potreben za stabilizacijo banke, bistveno manj, če bi prej reagirali,” je dejal Simoneti in ob tem povedal, da je bilo v državnem proračunu že leta 2009 rezerviranih 300 milijonov evrov, a je bila nato dokapitalizacija izvedena šele leta 2011. “Vsi smo se zavedali, da banka ne more več tako poslovati, kot je poslovala. Srečevali smo se s problemom slabih terjatev,” je dejal in ocenil, da so vse banke zamujale z odzivom na ta problem, da pa so morali upoštevati kapitalsko ustreznost. Ob kasnejši dokapitalizaciji – z reševanjem bančnega sistema konec leta 2013 – so bile gospodarske razmere slabše, poleg tega so se zaostrili pogoji Evropske komisije za reševanje bank, tako da “smo plačali dodatno ceno, ker nismo reagirali pravočasno”. Slaba posojila so med drugim posledica dejstva, da so se ta odobravala na podlagi premoženja (npr. vrednosti nepremičnin ali delnic), ne denarnega toka, težava pa je bila tudi, da so za dolgoročne projekte odobravali kratkoročna posojila, ki pa jih nato z nastopom krize niso mogli refinancirati, je dejal. O odgovornosti je dejal, da lahko glede na obseg teh posojil “začnemo pri regulatorju, potem pa gremo navzdol” v posamezne banke.

Vršil se je posredni pritisk na prodajo Mercatorja
Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je med drugim zanimala tudi prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Simoneti je povedal, da so slovenski člani nadzornega sveta menili, da je cena (v prvi ponudbi 221 evrov na delnico) dobra in da je treba transakcijo izpeljati. Belgijski člani se sicer izjavi niso priključili. A nadzorni svet o prodaji ni odločal, ker ni bil sklepčen, saj se je veliko članov izločilo – tudi Simoneti, ker je bil, kot je dejal, delničar Mercatorja – zato je o tem odločala skupščina.

Marko Simoneti. (foto: STA)

Simoneti je na zaslišanju zanikal kakršnekoli neposredne pritiske s strani politike, je pa dejal, da so bili prisotni pritiski s strani medijev, in sicer na način, da je politika v medijih ali, denimo, v državnem zboru, komentirala konkretne primere in s tem vršila posredni pritisk. Simoneti je sicer ocenil, da bi bila prodaja v prvem Agrokorjevem poskusu z vidika banke smiselna, “ker je 221 več kot 86”, in da bi morala politika – če je upoštevala ‘nacionalni vidik’ – zadevo izpeljati drugače in bi država tako kot npr. pri Savi delež sama odkupila. “Mi smo bili zavezani NLB, ne razvoju slovenskega kmetijstva, ali prehrambene industrije, ali razvoju celotnega resorja,” je dejal Simoneti.

Pranje denarja je problem …
Simoneti je na zaslišanju potrdil, da je večkrat sestankoval na ministrstvu za finance s takratnim ministrom Francijem Križaničem, da pa se nikoli z njim, ali s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem ni pogovarjal o konkretnih poslih, denimo, o projektu Stožice ali prodaji Mercatorja. Kar se tiče projekta Stožice pa je Simoneti dejal, da o tem nadzorni svet ni odločal, da pa se je uprava z nadzorniki večkrat posvetovala. Prav tako je dejal, da je bilo veliko nadzornikov do podpore projektu – takrat je bilo vprašanje, ali ga ustaviti ali še dodatno podpreti – skeptičnih in da je bilo na pobudo nadzornega sveta vnesenih nekaj pogojev, med drugim izplačilo posojila v tranšah in zahteva za dokapitalizacijo Grepa.

Predsednik komisije Anže Logar je Simonetija spraševal tudi glede nedavno odkrite afere pranja denarja v NLB. “Verjetno je to problem, vendar se mora ugotoviti, da je to problem,” je komentiral Simoneti in dodal, da Nadzorni svet NLB nikoli ni imel interesa, da bi kaj skrival.

Naslednja pričanja sledijo v ponedeljek, 12. junija, ko bosta pričala nekdanja predsednika uprav NLB Božo Jašovič in Janko Medja.

C. Š.