Vrhovni sodnik Zobec pojasnjuje, zakaj je tarča režimskih medijev in predsednika vrhovnega sodišča: Gre za mehanizem obračunavanja s tistimi, ki jih Veliki brat črti

Datum:

Medijska gonja, ki so jo sprožili režimski mediji proti vrhovnemu sodniku Zobcu zaradi incidenta, ko ga je v prostorih sodišča pograbil policist, je bila sinhroniziran napad na enega od sodnikov v Sloveniji, ki si drznejo misliti s svojo glavo ter slediti zakonom, namesto da bi se uklanjali volji zakrnele politične garniture, ki še vedno duši slovenski sodniški sistem. Tem napadom se je pridružil celo predsednik vrhovnega sodišča, ki pa je ob Zobčevem pozivu, naj svoje trditve dokaže, začel z izgovori in preusmerjanjem pozornosti.

“Predstavljajte si, da bi se kaj takega zgodilo, recimo, sedaj že pokojnemu vrhovnemu sodniku Scalii,” je v svoji kolumni zapisal vrhovni sodnik Jan Zobec, ko je spomnil na incident, ko ga je policist na sodišču pograbil. Razlog za ponovno obujanje spomina na incident je videoposnetek, ki je potrdil vse, kar je vrhovni sodnik povedal za medije, a so ti dogodek razlagali po svoje.

“Ob vseh drugih številnih, neprimerljivo pomembnejših dogodkih od pol leta starega posnetka, ki samo potrjuje, kar sem že takrat povedal (in česar nima smisla ponavljati), je ta video po nekem ‘čudnem’ naključju preplavil naslovnice režimskih medijev – in to simultano, hkrati,” je zapisal Zobec v svoji kolumni na spletnem portalu Ius-Info. Istočasno, ko se je začel medijski linč s strani režimskih medijev, pa se je oglasil tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki je preko medijev od Zobca celo zahteval, da se svojemu napadalcu opraviči, medtem ko je grozil, da bi v nasprotnem primeru prišlo do disciplinskega postopka. Kaj takega je možno samo v Sloveniji in Orwellovi Oceaniji.

Ko človekoljubne organizacije obmolknejo
Ta primer sam po sebi pa je tudi najboljši pokazatelj, kako so raznorazne organizacije za varovanje človekovih pravic v Sloveniji same sebi namen, ali z drugimi besedami, samo podaljšek levega političnega telesa, ki jim ni mar za človekove pravice, temveč samo za leve interese. Ko je policist napadel sodnika, ni niti ena organizacija trznila, a lahko smo prepričani po trditvah Zobca, da bi vse te organizacije skočile v zrak, če bi policist na tak način ravnal z levičarjem ljubim migrantom Ahmadom Šamijem, ki so ga skrivali celo v parlamentu.

Damijan Florjančič (Foto: STA)

Kar je ključno, je neverjetna enotnost. “Vsi akterji tega medijskega linča: režimski mediji, njihovi dežurni družbenopolitični komentatorji in predsednik VS [so] na posnetku videli nekaj povsem drugega, kot tisto, kar ta prikazuje – in jeli o tem prepričevati ljudstvo.” Kar je še bolj sporno, pa je odziv predsednika VS, ki je, ko je bil soočen z dejstvi ter pozivom, da predstavi dokaze za svoja natolcevanja, s prstom pokazal na Zobca, kakor, da je Zobec sam kriv, da ga on obtožuje za nekaj, kar Zobec in nikoli rekel in kar se ni nikoli zgodilo. Kaj takega je naravnost neverjetno.

Ob javnem pismu, ki si ga naslovil name, vidim, da si očitno nekoliko zamešal, kdo bi moral komu odgovarjati na vprašanja, ki se zastavljajo v zvezi s tvojo interpretacijo in komentiranjem dogodka na vhodu v sodno zgradbo. Zato ti predlagam, da nadaljnja vprašanja zastavljaš predvsem sam sebi in ti želim, da najdeš prave odgovore. Morda bi ti bilo v pomoč, da natančno prebereš mojo celotno izjavo, ki sem jo v zvezi z dogodkom dal medijem,”  je takrat v odziv Zobcu zapisal Florjančič.

Glavni problem slovenskega sodstva je sodstvo samo
Razlog za medijski pogrom z vseh strani se po Zobčevem prepričanju skriva v njegovi kritičnosti do slovenskega sodstva. “Kardinalni problem slovenskega sodstva je sodstvo sámo. Najprej politika v njem samem. /…/ Politiki /…/ res ni treba storiti prav nič, ni ji treba tako rekoč v ničemer in z ničimer vplivati na sodstvo, da bi si ga podredila in si zagotovila dolgoročen vpliv nanj. Ga že ima, tako rekoč od nekdaj,” je zapisal v tekstu z naslovom Mehki trebuh slovenskega sodstva, v katerem je postavil slovensko sodnijo na tnalo.

Zobec predstavlja trn v peti spolitiziranemu levičarskemu sodstvu, saj namesto, da bi samo kimal, razmišlja s svojo glavo. Namesto da bi obsojal nedolžne, se drži zakona. “Priznam, da sem nato še v raznih drugih zadevah po mnenju Velikega brata glasoval ‘narobe’ in si nato, kar krivdo le še stopnjuje, v ločenih mnenjih celo dovolil argumentirati. Priznam, da imam na razmere v slovenskem sodstvu drugačne poglede od zaukazanih ter da o tem ne šparam jezika – ne doma ne v tujini.”

Ivan Šokić

Sorodno

Zadnji prispevki

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...

Najslabši rasni zakoni v Južnoafriški republiki so se začeli pod Mandelo

"Drži, težave so se začele že pod Mandelo. Najslabši...