Božič je praznik, s katerim obeležujemo rojstvo Jezusa Kristusa. A v Sloveniji ta praznik za nekatere ni tako lep kot za druge. Namreč 9-letni Mark trpi za cerebralno paralizo. Socialna država, ki vedno znova najde milijone evrov za financiranje migrantov, pa noče kriti niti fizioterapije, ki bi jo deček potreboval za okrevanje. Starši se morajo zanašati na zbiranje zamaškov.
V času božičnih praznikov bi moralo v domovih zadišati po sladkih dobrotah, medtem ko se širi otroško veselje in sliši prepevanje. A tako ni povsod. 9-letni Mark Mlakar iz Doline pri Lendavi namreč trpi za cerebralno paralizo. In kolikor se fant s pomočjo staršev bori z boleznijo, pa se je država izkazala za mačehovsko.
Težko si je zamisliti, da za 9-letnega otroka, ki po poročanju Slovenskih novic potrebuje fizioterapijo najmanj trikrat na teden, država ne najde denarja, medtem ko lahko beremo, kako vlada Marjana Šarca nameni vedno več milijonov evrov za vzdrževanje migrantov, ki v Sloveniji zaprosijo za azil.
Odvisni od zbiranja zamaškov
Tako pa so doma odvisni od zbiranja zamaškov. V zameno za eno tono plastičnih zamaškov dobijo pet kakovostnih fizioterapij. Torej vsega skupaj za manj kot dva tedna. Vsekakor je lepo, da ljudje zbirajo zamaške za Marka, še lepše pa bi bilo, če bi država poskrbela za svoje državljane, ki potrebujejo pomoč – še posebej takrat, ko govorimo o naših najmlajših.
Devetletnik hodi v tretji razred osnovne šole. Njegova mati Mateja pravi, da je prod potekal normalno, kljub temu da se je rodil v 32. tednu. A zatem se je začela kalvarija. Mlademu Marku je iz neznanega razloga počila žilica v možganih, zaradi česar je zaradi notranjih krvavitev prišlo do okvar na gibalnemu delu možganov.
Mark je zaradi tega shodil šele po drugem letu starosti. Sprva je zaradi prekratkih tetiv hodil zgolj po prstih. Zatem je prišla prva operacija, ki je to popravila, a se je težava kmalu ponovila, Mark pa je hodil sključen. Situacijo so do neke mere uspeli izboljšati v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča.
Zavarovalnica krije zgolj 2 fizioterapiji na mesec, Mark potrebuje 3 na teden
Mark je moral nazadnje pod nož letos septembra, kjer so mu z operativnim posegom v živčevje v hrbtenjači uspeli sprostiti skrčene mišice. Te je zdaj potrebno ponovno raztezati, da se stvar ne bi ponovila. Fant je moral prestati devettedensko rehabilitacijo na URI Soča, kjer se je moral ponovno naučiti hoditi. Agonijo, ki jo vsak dan izkusi Mark in njegovi bližnji, si lahko zgolj predstavljamo.
Njegovega okrevanja še zdaleč ni konec, fant potrebuje še ogromno fizioterapij in vodene telovadbe, vsak drugi mesec pa se bo vračal v Sočo, kjer bo imel 4-tedenske rehabilitacije. Gre za ogromne finančne izdatke. Kljub temu je zdravstvena zavarovalnica Marku pripravljena kriti največ dve fizioterapiji na mesec v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kar je naravnost abotno, saj otrok potrebuje najmanj tri fizioterapije na teden.
Denarja za migrante državi ne primanjkuje
Ena fizioterapija družino stane okoli 50 evrov. To je vsekakor ogromen strošek. To je tudi rezultat katastrofalnih razmer tako v zdravstvu, kot tudi odnosu do slovenskih davkoplačevalcev. Namreč za tiste, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, država ni pripravljena dati centa. Po drugi strani pa daje na milijone evrov samo za oskrbo migrantov s hrano.
To je slovenska “socialna” država.
Ivan Šokić