Mariborska občina pred velikimi izzivi: dati prednost razvoju ali obnovam?

Mestna občina Maribor (Foto: STA).

Mestni svet občine Maribor bo razpravljal o letošnjem proračunu občine Maribor, ki bo nižji za 5,8 milijona evrov. Toliko bo po ocenah mestne uprave na čelu z županom Andrejem Fištravcem manjši prihodek v mestno blagajno in zato je treba zmanjšati tudi odhodke. Današnja razprava bo burna, saj je medtem Fištravcu razpadla koalicija, zapustili so ga tudi člani njegove svetniške skupine in tudi direktor uprave je bil zamenjan.

Konec aprila so mestni svetniki načrtovali prihodke v višini 89,2 milijona evrov, vendar bo proračun letos  uresničen le v višini 83,4 milijona evrov, do česar je prišlo zaradi manjših prilivov iz naslova prodaje nepremičnin in prispevkov občinskih podjetij.

Morda vas o politiki v Mariboru zanima kaj več: Mariborski mestni svetniki bodo reševali Maribor pred azilnim centrom

Čemu nameniti sredstva: razvoju ali obnovam?
Zaradi izpada dohodka se namerava občina v skladu s predlogom, ki ga bodo danes dobili na mizo mestni svetniki, odreči nekaterim že tako redkim načrtovanim investicijam, kot so na primer urejanje nabrežja Drave ter obnova vrtcev, šol, cest in kanalizacije. Zvišujejo pa se sredstva za nakup opreme za urejanje smučišč ter tudi za stroške dela mestne uprave.

Andrej Fištravec (Foto: STA).

Andrej Fištravec (Foto: STA).

Mestni svetniki niso enotni glede politike razvoja mesta
V sprejetem proračunu za leto 2016 je že predvideno novo zadolževanje občine v višini 7,14 milijona evrov, ki ostaja nespremenjeno, spreminja se samo višina zneska zadolževanja pri posameznih investicijah. Pri glasovanju za proračun letos aprila  se je vzdržalo 29 članov, samo 26 mestnih svetnikov pa je s proračunom soglašalo.

Evropski večer v Mariboru. Foto: screenshot z You tuba.

Evropski večer v Mariboru. Foto: screenshot z You tuba.

Mačehovski odnos države do drugega največjega mesta, ki umira (in to ne samo statistično z izseljevanjem!), je nezaslišan. Če pri tem ne omenjamo, da je bilo v tranziciji zaprtih nekaj industrijskih gigantov ter odpuščenih čez 20.000 ljudi, za katere ni bilo nikoli nobene zaposlitvene alternative, lahko ugotovimo, da se centralizirana politika nadaljuje.  Aktualna vlada Mira Cerarja je pred kratkim Ljubljani obljubila 300 milijonov evrov, Mariboru (ali pa kateremu drugemu mestu) pa nič.

Janez Janša je v Mariboru na evropskem večeru komentiral, da Ljubljana predstavlja le  20 odstotkov populacije in da vlada potrebuje še 2,5 milijarde evrov za ostale regije, ki prav tako ali še bolj potrebujejo sredstva za razvoj. Pri tem je opozoril na neenake možnosti, ki jih imajo državljani Slovenije, če se rodijo v Ljubljani ali  kje drugje.

Morda vas zanima cel govor? Evropski večer v Mariboru

Maribor  je pozabljen, čeprav ima strateško lego in mnogo potencialov. Nekako odrezan in depriviligiran  potrebuje finančne spodbude za razvoj turističnih zmogljivosti, ki so v vzhodni Sloveniji povsem neizkoriščene. Voziti turiste zgolj po centru Ljubljane, v Postojno in na Bled – tudi to se bo izpelo. Okus turistov se spreminja, včasih želijo kaj bolj pristnega – to pa je mogoče najti v skritih kotičkih prečudovite dežele na južni strani Alp. Sicer pa vzhodna regija potrebuje razvoj tudi drugih dejavnosti, ne zgolj turizma.

Zdi se, kot da center države drugih delov ne potrebuje – kot bi srce reklo, da ne potrebuje nog ali rok – ta simptomatika je že dolgo prisotna.

A. B., STA