Mestni svet občine Maribor bo razpravljal o letošnjem proračunu občine Maribor, ki bo nižji za 5,8 milijona evrov. Toliko bo po ocenah mestne uprave na čelu z županom Andrejem Fištravcem manjši prihodek v mestno blagajno in zato je treba zmanjšati tudi odhodke. Današnja razprava bo burna, saj je medtem Fištravcu razpadla koalicija, zapustili so ga tudi člani njegove svetniške skupine in tudi direktor uprave je bil zamenjan.
Konec aprila so mestni svetniki načrtovali prihodke v višini 89,2 milijona evrov, vendar bo proračun letos uresničen le v višini 83,4 milijona evrov, do česar je prišlo zaradi manjših prilivov iz naslova prodaje nepremičnin in prispevkov občinskih podjetij.
Čemu nameniti sredstva: razvoju ali obnovam?
Zaradi izpada dohodka se namerava občina v skladu s predlogom, ki ga bodo danes dobili na mizo mestni svetniki, odreči nekaterim že tako redkim načrtovanim investicijam, kot so na primer urejanje nabrežja Drave ter obnova vrtcev, šol, cest in kanalizacije. Zvišujejo pa se sredstva za nakup opreme za urejanje smučišč ter tudi za stroške dela mestne uprave.
Mestni svetniki niso enotni glede politike razvoja mesta
V sprejetem proračunu za leto 2016 je že predvideno novo zadolževanje občine v višini 7,14 milijona evrov, ki ostaja nespremenjeno, spreminja se samo višina zneska zadolževanja pri posameznih investicijah. Pri glasovanju za proračun letos aprila se je vzdržalo 29 članov, samo 26 mestnih svetnikov pa je s proračunom soglašalo.
Janez Janša je v Mariboru na evropskem večeru komentiral, da Ljubljana predstavlja le 20 odstotkov populacije in da vlada potrebuje še 2,5 milijarde evrov za ostale regije, ki prav tako ali še bolj potrebujejo sredstva za razvoj. Pri tem je opozoril na neenake možnosti, ki jih imajo državljani Slovenije, če se rodijo v Ljubljani ali kje drugje.
Maribor je pozabljen, čeprav ima strateško lego in mnogo potencialov. Nekako odrezan in depriviligiran potrebuje finančne spodbude za razvoj turističnih zmogljivosti, ki so v vzhodni Sloveniji povsem neizkoriščene. Voziti turiste zgolj po centru Ljubljane, v Postojno in na Bled – tudi to se bo izpelo. Okus turistov se spreminja, včasih želijo kaj bolj pristnega – to pa je mogoče najti v skritih kotičkih prečudovite dežele na južni strani Alp. Sicer pa vzhodna regija potrebuje razvoj tudi drugih dejavnosti, ne zgolj turizma.
Zdi se, kot da center države drugih delov ne potrebuje – kot bi srce reklo, da ne potrebuje nog ali rok – ta simptomatika je že dolgo prisotna.
A. B., STA