Mesec dni od arbitraže: Sosedje se požvižgajo na sodbo, kar 58 hrvaških policijskih čolnov v slovenskem morju – Rupel: “Čim prej ustanovimo obalno stražo!”

Foto: Index.

Danes mineva natanko mesec dni od sodbe mednarodnega arbitražnega sodišča, po kateri so štiri petine Piranskega zaliva, ki ga je sicer pred osamosvojitvijo v celoti nadzirala Slovenija, pripadle naši državi. Slovenski in hrvaški mediji so odločitev arbitraže, h kateri sta se leta 2009, kljub vsem naporom komisije v prejšnji Janševi vladi, odločila pristopiti tedanja premierja držav Borut Pahor in Jadranka Kosor, pospremili z veliko pompa. Trdinov vrh je pripadel Hrvaški, na južni meji je obtičal tudi Joško Joras, Slovenija je izgubila petino svojega zaliva in dobila služnostno območje čez hrvaške teritorialne vode za dostop do mednarodnega morja. Toda slovenski oblastniki so bili z rezultatom arbitraže, ne glede na razprodajo slovenskega ozemlja, zadovoljni, predvsem pa zavezani k spoštovanju njene odločitve. A zdi se, da vlada ni sposobna narediti ničesar, da bi se spoštovala sicer za Slovenijo slaba sodba – v Piranskem zalivu hrvaški policijski čolni tako še vedno plujejo do in čez sredinsko zalivsko črto, samo od 29. junija je namreč slovenska policija obravnavala 30 tovrstnih incidentov, v katere je bilo vključenih 58 plovil hrvaške policije. Slovenija izdaja opozorila in protestne note, a Hrvati vse počnejo po starem. Rešitev? Nekdanji slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sicer pravi, da je prav, da se spori rešujejo po diplomatski poti, a bi morala Slovenija čim prej ustanoviti obalno stražo, da bi zaščitila svoje meje.

Poklicali smo na na Generalno policijsko upravo v Ljubljano, kjer so nam nerade volje potrdili, da v Piranskem zalivu praktično dnevno prihaja do manjših in večjih incidentov, soočajo pa se predvsem s provokacijami kolegov policistov s hrvaške strani. Tako je slovenska policija od 29. junija letos zabeležila 30 dogodkov, v katerih so obravnavali kršitve kar 58 plovil hrvaške policije, ki so priplula v območje slovenskega nadzora Piranskega zaliva. To območje sicer v praksi praktično ne sega čez sredinsko črto, zato bi bilo kršitev še precej več, če bi Slovenija skušala implementirati novo mejo na morju, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Naj spomnimo: praktično štiri petine Piranskega zaliva so pripadle slovenski strani.

Slovenska policija sicer v Piranskem zalivu ravna v skladu z usmeritvami, ki jih določa notranje ministrstvo, nam je v petek potrdila tiskovna predstavnica za odnose z javnostjo, mag. Vesna Drole. Slovenska policija ukrepa tako, da vodja slovenske posadke opozori na kršitev vodjo hrvaške posadke, kaj dosti več pa ne morejo storiti. O vseh prekrških na morju obveščajo ministrstvo, slednje pa v Zagreb pošilja protestne note, ki pa so že praktično od leta 1991 v pogovorih s Hrvaško skrajno neučinkovito sredstvo za doseganje svojega namena.

Foto: Arhiv Nova24TV. Arbitraža Sloveniji ni zagotovila pričakovanega teritorialnega stika z odprtim morjem, dobila je le služnostno območje čez hrvaške teritorialne vode.

Dimitrij Rupel meni, da je Slovenija neustrezno opremljena za varovanje svoje meje
Govorili smo z nekdanjim ministrom za zunanje zadeve iz časov prve Janševe vlade, Dimitrijem Ruplom, na čigar besede, da bi morala Slovenija v Piranskem zalivu zasidrati svojo vojaško ladjo Triglav, ki bi branila teritorialne vode, so se konec junija hrvaški mediji zelo burno odzvali. Rupel je tokrat govoril v previdnejšem tonu, opozoril je, da je primarna naloga slovenske vlade mejni spor reševati po diplomatski poti, a bi vseeno morala Slovenija na morju bolje poskrbeti tudi za svojo morebitno fizično obrambo in razmisliti o čim prejšnji ustanovitvi t. i. obalne straže.

“Če se je odločila, da bo spoštovala sodbo arbitražnega sodišča, se mora Slovenija ustrezno opremiti, da bo lahko to sodbo primerno uresničevala in varovala zakonito mejo. Gre za problem obalne straže. Vse države, ki imajo morje, imajo namreč tudi svojo lastno obalno stražo. Ne verjamem, da lahko Slovenija preživi brez nje, sploh zato, ker ves čas prihaja do incidentov,” nam je v telefonskem pogovoru povedal Dimitrij Rupel, ki ga še najbolj skrbi stično območje slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami.

Slovenska vlada v svoji politiki do Hrvaške skrajno neenotna: Erjavec in Počivalšek trobita vsak v svoj rog
Kot poudarja nekdanji zunanji minister, je trenutno vlada Mira Cerarja glede svoje politike do Hrvaške zelo neenotna. “Zunanji minister (Karel Erjavec) govori o tem, da hrvaška stran krši schengensko mejo in da Slovenija ne bi smela podpreti hrvaškega vstopa v Schengen. Po drugi strani pa gospodarski minister (Zdravko Počivalšek) pravi, da bi morala Hrvaška že zdavnaj vstopiti v schengensko območje in bi ji morala Slovenija pri tem celo pomagati. V vladi se morajo okrog tega vprašanja poenotiti,” je opozoril naš sogovornik, ki ga skrbi, kje je za Slovenijo schengenska meja v stičnem območju. “Ali je to na severni meji, med slovenskim in hrvaškim teritorialnim morjem, ali je ta meja na južnem delu, kjer se stično območje stika z mednarodnimi vodami? Če bi slovenska vlada razumela schengensko mejo po drugi različici, bi Hrvati to zelo slabo sprejeli!”

Foto: Arhiv Nova24TV. Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji slovenski zunanji minister v času Janševe vlade.

Protestne note so v pregovarjanjih s Hrvati popolnoma neučinkovito sredstvo
Rupel pravi, da reševanje s protestnimi notami in zadržanost, da ne bi prišlo do morebitnih incidentov, doslej nista bila nagrajena. “Sam imam dolgoletne izkušnje s takšnimi protestnimi notami, v času mojega ministrovanja smo jih v Zagreb poslali na stotine, a ni bilo nobenega efekta. Za Slovenijo je bila kršitev vsak vstop hrvaške policije v Piranski zaliv. Popustljivi smo bili, če je šlo za upoštevanje zemljevida po sporazumu Drnovšek – Račan (80 % zaliva Sloveniji),” je spomnil naš sogovornik. Po besedah Rupla se Hrvaška “zanaša na fizično moč, pa tudi na svojo diplomacijo, ki je spretna in učinkovita. Če bo Slovenija pravico spet iskala na sodiščih, bo primorana najeti drage advokate in plačati več sto tisoč evrov. Tukaj je pač potrebna odločnejša politika!”

“Hrvaška bo na neki točki vseeno sprejela sodbo arbitražnega sodišča”
Rupel sicer še vedno meni, da bo Hrvaška na neki točki sprejela sodbo arbitražnega sodišča, ker je ne nazadnje zanjo zelo ugodna. “Seveda pa bodo Hrvati, tako kot vedno, poskušali s pogajanji izsiliti še kakšen odstotek več v Piranskem zalivu. Verjetno nas bodo poskušali izsiljevati, ker zanje noben sporazum ni dokončno veljaven,” ima svoje izkušnje z južnimi sosedi naš sogovornik, ki zato še enkrat opozarja, da bi se morala Slovenija zavarovati in zato čim prej ustanoviti obalno stražo.

Prav veliko časa za Slovenijo, da implementira odločitev arbitražnega sodišča tako ali tako ni več. Rupel je mnenja, da se mora to zgoditi še do konca letošnjega leta, sicer bo slovenska vlada potrebovala veliko medijskega prostora, da bi dokazala, kako prizadevna je za uresničitev sodbe. “Bolj verjetno pa se bo izgovarjala na Hrvaško, kar v bistvu počne že zdaj!”

Foto: Arhiv Nova24TV. Dr. Milan Orožen Adamič, nekdanji veleposlanik RS na Hrvaškem.

Orožen Adamič: Slovenija ima dovolj političnih vzvodov, da Hrvaško prisili v spoštovanje arbitraže
Poklical smo tudi nekdanjega veleposlanika RS na Hrvaškem, dr. Milana Orožna Adamiča, ki je še vedno mnenja, da se Hrvati obnašajo skrajno nesramno, ker ne priznavajo odločitve mednarodnega sodišča in se implementaciji sodbe skušajo izogniti na vse mogoče načine. “Če bi slovenska policija kontrolirala takšen del Piranskega zaliva, kot ga določa arbitraža, potem bi bilo kršitev Hrvaške še precej več. Toda slej ko prej bo moralo priti do implementacije razsodbe, saj ima Slovenija celo vrsto političnih vzvodov, s katerimi to lahko doseže, v prvi vrsti schengensko mejo. Ker je Hrvaška ne spoštuje, nima pogojev, da bi se območju sploh priključila, kar je zanjo v bistvu zelo neprijetna zadeva, saj imajo turisti otežen dostop do njenega ozemlja,” nas je opozoril Adamič.

Čeprav se nekdanji veleposlanik v Zagrebu zaveda, da se niti čez pol leta Hrvaška ne bo obnašala nič drugače kot danes, pa naš sogovornik vseeno poudarja pomembnost diplomatskih not, s katerimi Slovenija vendarle izraža nestrinjanje z ravnanjem hrvaške strani, kar se vsakič registrira tudi v mednarodnih institucijah. “Hrvati sistematično kršijo vsa določila, ki so jim v škodo, obnašajo se, kot da so močnejši od nas, Slovenci pa ves čas ostajamo vljudni in skromni. To seveda ni v redu, morali bi se ostro postaviti za svoja stališča, a žal trenutni slovenski premier Miro Cerar ni pravi človek za to. Že večkrat je dokazal, da je preveč mehkužen!”

Foto: Nova24TV. Slovenski premier Cerar je preveč mehkužen, da bi uveljavljal voljo arbitražnega sodišča.

Orožen Adamič zato meni, da bi verjetno že zamenjava vlade stvari morebiti obrnila na bolje. Takšna vlada, kot je bila denimo prva vlada Janeza Janše, katerih velike napore v dvostranskih pogovorih pa je Pahor poteptal s svojo brezglavo odločitvijo, da se odloči za arbitražo in novo razprodajo slovenskega ozemlja.

Luka Svetina